Revolucija

Na evropskih volitvah je bilo izvoljenih kar precej nacionalistov in nacistov.
Prihajajo iz naslednjih držav:
Avstrija (5 poslancev-Lista Hans Peter Martin, FPÖ-Svobodnjaki)

Belgija (3 poslanci-Vlaams Belang; nasprotujejo homoseksualnim porokam in posvojitvah otrok, v Belgiji so že istospolne poroke in posvojitve uzakonjene, Lista Dedecker)

Bolgarija (2 poslanca-National Union Attack)

Danska (2 poslanca-Danska Ljudska stranka-Dansk Folke Parti; med drugim nasprotuje sprejetju “hate spech”)

Finska (1 poslanec-True Finns; Pravi Finci)

Francija (3 poslanci-Nacionalna fronta, med njimi je tudi Jean Marie Le Pen, v tem mandatu najstarejši evropski poslanec-80 let)
V krajih, kjer so župani iz te stranke poročajo o številnih cenzurah. V neki knjižnici so prepovedali knjigo Le Rose et le noir: Histoire des homosexuels en France depuis 1968. V nekem kraju pa je bil odpuščen direktor kina; v kinu so prikazali film o homoseksualnosti in AIDS-u.

Grčija (2 poslanca-Popular Orthodox Rally) imajo pa zelo čuden odnos do homoseksualnosti. Predsednik stranke je dal intervju za neko gejevsko revijo, podprli so resolucijo EP o homofobiji. Stranka naj bi podpirala registracijo istospolnih skupnosti, nasprotujejo pa porokam. Ob prvi homoseksualni poroki (neveljavni) v Grčiji je stranka dala izjavo: the cruel reality that we are living in the society of faggots. The next step is the prohibition of heterosexual marriage for being racist and a tool for the subjugation of one sex to the other.” Malo čudna izjava in čudna stranka.

Madžarska 3 poslanci Jobbik (Gibanje za boljšo Madžarsko), ustanovili Narodno gardo, ki bi Madžare obranila pred nasiljem, ki ga izvajajo Romi nad madžarskim ljudstvom. Sovražni tudi do Slovakov.

Italija (9 poslancev, Severna Liga, vodja Umberto Bossi-med drugim je nasprotoval intervenciji NATA na Kosovu, sestal se je tudi z Miloševićem). Stranka nasprotuje homoseksualnim porokam, vendar naj bi v preteklosti podpirali tudi istospolne poroke. Nasprotujejo priseljencem.

Latvija (3 poslanci, Civic Union, For Fatherland and Freedom)

Nizozemska (6 poslancev-ChristianUnion – Reformed Political Party, Party for Freedom; predsednik stranke je Geert Wilders znan kot nasprotnik muslimanov)

Romunija (3 poslanci- stranka Velika Romunija-homofobična stranka, nestrpna do Romov in Madžarov)

Slovaška (1 poslanec Slovaška Nacionalna stranka)-nestrpna do romov, homoseksualcev, Madžarev, Judov. Stranka je v vladni koaliciji s Socialistično stranko.

Velika Britanija (2 poslanca- British Nationalist Party) ne sprejemajo Jude, Muslimane in Sikhe. Sovražni so do vseh ljudi, ki niso bele polti. Homoseksualnost tolerirajo le za 4 stenami. Imajo kar precej homofobnih izjav. Mediji so med drugim poročali, da naj bi imel predsednik stranke homoseksualne odnose z člani stranke. Eden izmed članov stranke naj bi leta 1989 režiral študentski homoseksualni film. Izgovoril se je, da je posnel film o umetnosti in spolnosti, ne pa homoseksualni film.

Skupaj je torej izvoljenih 45 poslancev, ki so skrajno nacionalistični. Da bi ustanovili svojo politično skupino je v Evropskem parlamentu potrebnih 20 poslancev. Vsaka politična skupina nato dobi precej sredstev iz evropskega proračuna. Kot neodvisni poslanci do teh sredstev niso upravičeni. V prejšnem mandatu so nacionalisti ustanovili skupino Identiteta, tradicija in suverenost, ki je štela 23 poslancev. Nato pa je stranka razpadla saj je Aleksandra Mussolini Romune označila za Rome. Poslanci Velike Romunije so tako izstopili iz stranke.

 Med te stranke bi lahko uvrstili tudi poljsko stranko Zakon in pravičnost Jaroslawa Kazcynskega (nekdanji poljski premier). Vendar jo analitiki uvrščajo med klerikalne stranke.

Veseli nas lahko, da v nekaterih državah, kjer je sicer precej nacionalistov ti niso bili izvoljeni v parlament. Takšne so Češka, Poljska in Španija. Tudi v Nemčiji ni bilo izvoljene nobene nacionalistične stranke.

Tole je posnetek z današnje proslave ob Dnevu zmage v Rusiji, ko je dokončno uničen nacizem.

Tole pa je posnetek iz parade leta 2007, ko je Rusijo vodil Putin. Proslava je veliko bolj veličastna, tudi Putinov govor je bolj zmagoslaven, morda celo napadelen. Razlika je tudi, da himno poje več tisoč vojakov. Na letošnji proslavi je himna zaigrana le instrumentalno, vojaki pa vzklikajo hura in ne pojejo ob himni.

Že na proslavi zmage se tako vidi, da ima Medvedjev drugačen slog vladanja od Putina. Reuters je pred kratkim zapisal, da je Putinov slog podoben ruskim carjem, Medvedjev pa vlada kot menedžer, večere in proste trenutke preživi ob prenosnem računalniku. Kot vemo pa je Putin letel z vojaškimi lovci, hodil na lov, lovil ribe in užival v dači nekje na širnem postranstvu Sibirije.

Zdravila imajo rok uporabe določen glede na čas, ko razpade toliko učinkovine, da je zdravilo še učinkovito. Pomembno vlogo imajo tudi razpadni produkti, ki so lahko toksični, zato je lahko rok trajanja omejen zaradi njih in ne zaradi neučinkovitosti zdravila.

Zgodba je zelo aktualna, saj v imamo v Sloveniji zaloge zdravila Tamiflu, ki mu bo rok uporabe potekel leta 2011. No zgodba za farmacevte ni ravno tragična. Namreč zdravila, ki jim preteče lahko ponovno uporabijo, vendar imajo manjšo moč. Vendar morajo vsekakor pregledati koliko je še učinkovine in nato spremijo ime zdravila (naprej Aspirin 100 se preimenuje v Aspirin 50 saj ima manjšo moč-to je le primer, saj kolikor mi je znano Aspirin tega ne počne). To je med drugim delalo tudi hrvaško podjetje Pliva.

Je pa tudi možnost, da zdravila pošljejo tudi v revne države. Če Farmacevtsko podjetje iz EU hoče odstraniti stara zdravila, mora za to plačati, če pa jih kot dobrodelno pomoč pošlje v Afriko, je to praktično zastonj.

 Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ter  Globalni sklad OZN, ki je bil ustanovljen za nakup zdravil za revne države, so nekoč dodeljevale na milijone dolarjev za  zdravila proti malariji, ki pa ni bilo več učinkovito proti bolezni.

Pred leti so v Afriko tudi pošiljali zdravila, ki so bila uporabna. To pa so med drugiim izkoristili zlikovci, ki so zdravila tihotapili nazaj v bogate države in ga prodajali po dražji ceni. Da bi to preprečili so se države dogovorile, da bodo spremenile embalažo in obliko zdravila za afriške in druge revne države.

Nekdanji poslanec SDS-a Mirko Zamernik je tako obužal odkar ni več poslanec, da mora znova skočiti v politiko. Kljub temu, da se mu je politika zagnusila bo znova kandidiral za poslanca in sicer evropskega poslanca na listi SDS-a.  Po 3 mandatih v parlamentu mu je očitno zmanjkalo denarja.

Zamernik, je prisotne spomnil, da je sedanja vlada potrebovala samo nekaj mesecev, da je naredila nekaj skoraj nemogočega - toliko je podražila bencin, da je ta sedaj pri nas dražji, kot pri vseh naših sosedih, kar se še nikoli ni zgodilo; do sedaj so naši sosedi hodili polniti bencinske rezervoarje k nam, sedaj pa je ravno obratno.

Gospod Zamernik je celo tako obubožal, da mora hoditi po bencin v Avstrijo, kjer naj bi bil cenejši. Doma je iz Luč v Zgornji Savinjski dolini. Vendar, da pride do Avstrije mora prevoziti kar nekaj kilometrov. Prva bencinska črpalka na avstrijski strani je namreč v Železni Kapli. Do tja pa je iz Luč približno 37 km. Od tega gremo tudi preko 1340 metrov visoki mejni prelaz Pavličevo sedlo.

Do Solčave, kjer je najbližja črpalka v Sloveniji je od Luč oddaljena le 9, 8 km. V drugi smeri je črpalka v kraju Ljubno ob Savinji oddaljena 10, 1 km. Dejstva govorijo samo zase.

In poglejmo še cene Bencina. V Sloveniji je na dan 7. aprila 2009 po podatkih AMZS: bencin 95 (0,996 EUR), bencin 98 (1,011 EUR) in diesel (0, 987 EUR) in v Avstriji na dan 2. aprila 2009: bencin 95 (0,95 EUR), bencin 98 (1,08 EUR) in diesel (0,90 EUR).

Skratka razlike so tako majhne, da se glede na razdaljo gospodo iz Solčave ne splača prevoziti 37 km v eno smer po zelo razgibani skorajda gorski cesti preko 1340 metrov visoki mejni prelaz. Se pa gotovo splača tistim, ki žvijo tik ob meji in da je ob meji tudi najbližja črpalka. Vendar to ne velja za Italijo, kjer so cene dražje. Velja pa za Hrvaško in Madžarsko.

Očitno se slovenski skinheadi zgledujejo po srbskem gibanju Nacionalni stroj, ki velikokrat zasedajo Filozofske fakultete. Tako se je zgodilo tudi v Novem Sadu.

Neonacisti so profesorja zmerjali s komunistom. Dogodek je precej podoben slovenskemu, vendar precej bolj organiziran. Prav tako so srbski neonacisti precej starejši kot naši. Tudi v Novem Sadu so dogodek snemali in fotografirali, kar je skine precej razburilo.

Dogodek se je zgodil leta 2oo5, policija je skinheade tudi ulovila, vendar so jih na sodišču oprostili.

Še en zanimiv posnetek, ki prikazuje demonstracije zoper neonacističnem gibanju Nacionalni stroj. Organizirali so jih nevladne organizacije, Liberalno demokratska stranka (http://www.ldp.rs)  Čedomirja Jovanovića (edina stranka v Srbiji, ki podpira neodvisnost Kosova) ter Liga socialdemokrata Vojvodine, ki se zavzemajo za avtonomijo Vojvodine ter madžarske organizacije. Protest je potekal leta 2007. Med drugim je morala ukrepati tudi Specialna enota policije. Aretirali so 56 ljudi, večinoma neonaciste :

Kakšno je stanje v Srbiji pa prikazuje intervju z članom neonacističnega gibanja Obraz, ki ga vodi Mladen Obradović ter Simonom Simonovićem (Evropa nema alternativu), ki se zavzema za vstop Srbije v EU.

Tole je fotografija v Delu, ki je bila podnaslovljena z: V Pragi predsedniški par sprejela Vaclav Klaus s soprogo in premier Mirek Topolanek.

Na tej fotografiji manjka premier Mirek Topolanek, pa tudi soproga Vaclava Klausa ni ravno vidna.

premier

Na vrhu zveze NATO v Strasbourgu je sodelovala tudi Slovenija. Predstavljal jo je premier Borut Pahor. Ameriško veleposlaništvo v Parizu je na svoji spletni strani objavilo skupinsko fotografijo na kateri je tudi Pahor. Vendar so napisali, da se je dogodka udeležil slovenski predsednik Danilo Tuerk. Seveda so se zmotili. Ali to pomeni, da v tujini bolj poznajo slovenskega predsednika kot pa premierja?

Slovenski mediji očitno ne iznajo izbirati fotografij za novico. Lahko bi vsaj napisali, da gre za simbolično sliko.

Omar obtožen kaznivega dejanja

Vir: Dnevnik.si

Takšne fotografije so preveč nazorne, sploh pa v Črni kroniki, kjer namigujejo na določeno dejanje. Verjetno je bil s tem kršen tudi kakšen medijski zakon. Manipulacija????

Omar

Vir: www.joj.si

Posredujem
Sporočilo za javnost ob evropskem dnevu eParticipacije

Nevladna organizacija Inštitut za elektronsko participacijo (INePA) ob evropskemu dnevu eParticipacije, ki ga obeležujemo 4. marca, opozarja na pomen e-participacije za razvoj politične demokracije v Evropski uniji, neizpolnjene cilje države Slovenije na področju e-demokracije ter vlogo in dobre prakse slovenskih nevladnih organizacij pri vzpostavljanju procesov e-participacije.

Sporočilo za javnost je dostopno na spletni povezavi http://www.inepa.si/images/stories/evropski_dan_eparticipacije-sporocilo.pdf

Na pobudo Evropskega parlamenta 4. marec praznujemo kot evropski dan eParticipacije. V
Evropski uniji se je oblikoval konsenz, da pomeni e-participacija uporabo informacijskokomunikacijskih tehnologij pri krepitvi sodelovanja državljanov in javnosti pri oblikovanju politik ter zakonodaje. E-participacija tako predstavlja sestavni del iniciativ Evropske unije na področju informacijske družbe, aktivnega državljanstva, demokracije ter izboljševanja kvalitete okolja in življenja ljudi.
Nevladna organizacija Inštitut za elektronsko participacijo (INePA) želi ob tej priložnosti opozoriti
na skromno uvrstitev države Slovenije na mednarodnem indeksu e-Participacije Združenih narodov za leto 2008. Indeks, ki meri institucionalni okvir, pripravljenost in obstoječe aplikacije držav za vključevanje državljanov v oblikovanje javnih politik s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, uvršča Slovenijo na 55. mesto med 192 državami sveta in na 15. mesto med članicami Evropske unije.
Ta uvrstitev je problematična tudi zato, ker je država Slovenija leta 2006 sprejela Strategijo euprave Republike Slovenije, v katero je zapisala objektivni cilj, da bo Slovenija postala ena izmed
desetih najbolj razvitih držav na svetu na področju e-demokracije do leta 2010. V strategiji je med drugim zapisano, da bo Slovenija ta cilj dosegla z neposrednim sodelovanjem državljanov,
nevladnih organizacij, zainteresiranih javnosti in drugih institucij v demokratičnem, posvetovalnem
in vzajemnem soodločanju o državno pomembnih temah, pri izdelavi vladnih predlogov in politik
ter pri delovanju javne in državne uprave. V ta namen naj bi uporabila spletne aplikacije javnih eposvetovanj, tematskih diskusijskih spletnih strani, e-forumov, e-glasovanj, e-klepetalnic, e-peticij, e-referendumov in e-volitev.
Inštitut za elektronsko participacijo ob tem poudarja, da evropski dan eParticipacije ne pomeni
samo priložnosti za premislek o možnosti vključevanja ljudi s pomočjo novih informacijskih in
komunikacijskih tehnologij v politične procese, ampak tudi priložnost za premislek o nadaljnjem
razvoju politične demokracije v Evropski uniji. Ob tem je potrebno izpostaviti, da predstavljajo
nevladne organizacije ključen vzvod vzpostavljanja demokracije in procesov e-participacije.
Slednje so z dobrimi praksami in projekti kot je spletni Državljanski forum potrdile tudi slovenske
nevladne organizacije.