Revolucija

Just another blog.siol.net weblog

Vlade padajo (drugi del)

Komentiraj

Objavil/a potnik 21.07.2012 ob 13:36 pod EU, Gospodarstvo, Romunija

Od zadnjega zapisa je preteklo že kar nekaj časa, zato je potrebno osvežit podatke o padcih vlad.

V Romuniji je predčasno končala mandat vlada Emila Boca iz  desne Demokratično liberalne stranke.  Vlado je le tri mesece vodil njegov naslednik Mihai Răzvan Ungureanu . Nasledil ga je socialist Victor Ponta, ki mu je uspelo odstaviti predsednika države Traiana Basescu iz vrst desne Demokratično liberalne stranke.

Predčasne volitve bodo jeseni 2012 tudi na Nizozemskem, kjer vladi, ki jo vodi Mark Rutte iz Ljudske stranke ne bo uspelo končati mandata.
Svoj mandat je predčasno končala tudi Belgijska vlada pod vodstvom Yves Leterme, ki ga je nadomestil socialist Elio di Rupo. Leterme je vlado vodil pravzaprav začasno, v času brezvladja, ko nobeni koaliciji ni uspelo sestaviti večine.

Ponovnega mandata ni uspelo osvojiti v Franciji Nicolasu Sarkozyu. Predčasne volitve (eno leto pred rednimi) so potekale tudi v Španiji, kjer je socialista Zapatera zamenjal konservativni Mariano Rayoy. Še vedno pa ni znano ali po kanclerki Angeli Merkel prihodnje leto uspelo osvojiti še tretji mandat. Ponovni mandat tudi ni uspelo Borisu Tadiću iz vrst srbskih demokratov za predsednika Srbije.

Že četrto zaupnico pa je na Češkem preživela vlada Petra Nečasa iz konservativnih demokratov (Državljanska demokratska stranka).

Kar dvojne predčasne volitve so imeli v Grčiji (nazadnje predčasne volitve leta 2009 in 2007) v maju in juniju 2012. Na obeh je zmagal Antonio Samaras in konservativne Nove demokracije. Po prvih volitvah ni uspel sestaviti vlade zaradi premočne levičarske stranke Syriza. Šele po drugih volitvah je sestavil vlado s pomočjo socialistov (PASOK) in Demokratične levice (DIMAR)

  • Share/Bookmark

Vlade padajo kot domine

Komentiraj

Objavil/a potnik 22.11.2011 ob 14:02 pod Aktualno, Amerika, EU, Politika, Slovenija, Zakonodaja

Kot prva je v času gospodarske krize v Evropi predčasno končala svoj mandat liberalna vlada latvijskega premierja Gomanisa, ki ga je nadomestila konservativna vlada. To se je zgodilo že v začetku leta 2009. Mandat je vlada končala že po letu in 3 mesecih vladanja.

Kar leto in pol predčasno je odneslo tudi konservativno vlado na Islandiji, ki jo je nadomestila socialistična vlada s premierko na čelu Johanno Sigurdardottir.  Tudi ta domina je padla v začetku leta 2009, kriza v Islandiji pa se je začela že leta 2008.

Junija 2010 je po 3 letih (oz. po dveh letih, eno leto je namreč vladal Herman Van Rompuy) vladanja padla vlada konservativnega krščansko flamskega premierja v Belgiji- Yves Leterm. Predčasne volitve leta 2010 v Belgiji niso bile zaradi ekonomskih vzrokov ampak zaradi političnih vzrokov (težavno vladanje v državi, kjer živi bogatejša flamska skupnost, ki se želi razpad države in neodvisnost Flandrije ter francosko govoreča Valonska skupnost, ki večinoma volijo socialiste, ki želijo enotno Belgijo.

Krščanski flamski demokrati vlado vodijo od leta 2008, pred tem so vlado več let vodili liberalci (od leta 1999). Sicer pa imajo krščanski flamski demokrati kar dolgo tradicijo; različne vlade so neprenehoma vodili od leta 1979 pa vse do leta 1999. Socialisti so vlado v Belgiji nazadnje vodili leta 1974.

Na volitvah je zmagala Nova Flamska zveza (konservativno nacionalna stranka), ki se zavzema za neodvisnost Flandrije. Stranka ni zmogla sestaviti vladne koalicije zato že več kot eno leto vlada Yves Leterme (tudi, če ne bi bilo predčasnih volitev bi se mu po rednih volitvah mandat iztekel junij 2o11). Očitno predčasne volitve niso vedno rešitev.Možen mandatar za premierja Elio di Rupo (socialni demokrat) se je novembra 2011 odpovedal stolčku saj ni mogel doseči kompromisa o sestavi koalicije

Iz političnih razlogov so imeli predčasne volitve leta 2008 tudi v Avstriji, ko je razpadla rdeče črna koalicija po dveh letih vladanja Alfreda Gusenbauerja v sodelovanju s nekdanjim premierjem Avstrijske ljudske stranke Wolfangom Schussel. Rezultati predčasnih volitev pravzaprav niso prenesli nobenih sprememb razen, da je kanclerja Gusenbauerja nadomestil znova rdeči kancler Werner Faymann.

Socialisti so na položaju kanclerja tako že od leta 2007. Avstrijska ljudska stranka in Socialni demokrati se na volitvah redno izmenjavajo na vodilnih položajih.

Aprila 2009 je zaradi slabih ekonomskih razmer svoj mandat predhodno končal Ferenc Gyurcansy iz Madžarske socialistične stranke. Ferenc je zmagal na volitvah leta 2006, po odhodu iz vlade pa ga je začasno nasledil neodvisni premier Gordon Bajnai (s podporo socialistov). Na rednih volitvah leta aprila 2010  je zmagal Viktor Orban iz konservativne stranke FIDESZ.

Ferenc je sicer vlado vodil od septembra 2004 (nasledil je zmagovalca volitev 2002 socialista Petra Medgyesya zaradi spora z koalicijsko stranko Liberalcev). Od leta 1994 se na volitvah redno izmenjava stranka FIDESZ in socialisti. Viktor Orban je vlado že vodil med letoma 1998 in 2002. Socialisti so prvič zmagali leta 19994.

Junija 2011 so potekale predčasne volitve po treh letih vladanja konservativnega premierja Nikole Gruevskega. Vzrok predčasnih volitev naj bi bil oviranje dela s strani opozicije (socialisti). Izid volitev ni prenesel nobenih sprememb; ponovno isti premier vendar z manjšo močjo. V Makedoniji so bile predčasne volitve (volitve je zahtevala Demokratična unija za integracijo-albanska stranka zaradi veta Grčije na vstop v NATO) tudi leta 2008 (po dveh letih vladanja Nikole Gruevskega). Zahtevo so podrli v konservativni stranki, zavrnili pa socialisti in liberalci.

Nikola Gruevski je na oblasti od leta 2006. Konservativna VMRO DPMNE in Socialisti se redno izmenjavajo.

Po skoraj 3 letih vladanja je predčasno končal svoj mandat marca 2011 irski premier Brian Cowen zaradi ekonomski razlogov. Brian Cowen je prihajal iz liberalne republikanske Fianne Fail. Cowna je na volitvah zamenjal konservativni Enda Kenny iz Fine Gael. Brian Cowen je sicer svoj mandat končal le dva meseca predčasno.

Stranka Fianna Fail je bila sicer na oblasti od leta 1997. Obe stranki pa se redno izmenjavata.

Junija 2011 je na predčasnih volitvah (zadnje volitve so bile septembra 2009) izgubila socialistična vlada premierja Socratesa. Razlog za predčasne volitve so bile gospodarske težave na Portugalskem. Stolček je na volitvah zasedel Pedro Coelho i konservativne social demokratske stranke. Jose Socrates je sicer državo vodil od leta 2009. Na Portugalskem se prej omenjeni stranki redno izmenjujeta na premierskem stolčku od leta 1980.

Na Portugalskem je med leti 1926 in 1974 (Druga republika) vladala desničarska vojaška hunta. Na Portugalskem so bile to že 6 predčasne volitve po ukinitvi diktature.

21. septembra 2011 je nezaupnica odnesla social demokratska premierja Boruta Pahorja. Z zmago na volitvah leta 2008 (oktober) je prvič socialni demokraciji omogočil vodenje države.

Po enoletni vladavini je morala svoj odstop 11. oktobra 2011 ponuditi slovaška premierka Iveta Radičova iz konservativne Slovaške demokratsko krščanske unije. Na volitvah leta 2010 je sicer zmagal Robert Fico iz Socialne demokracije vendar je vlado sestavila desnica.  Premierka Radičova je v parlamentu za sprejem pri podpori evropskega sklada za zaščito evra potrebovala pomoč opozicije, ta pa je v zameno zahtevala odstop. Predčasne volitve bodo marca prihodnje leto. Na volitvah bo desnico ponovno zastopal nekdanji konservativni premier Mikolaš Dzurinda, socialne demokrate pa Robert Fico.

Socialni demokrati so na Slovaškem doslej vladali le en mandat (2006-2010).

Na volitvah leta 2010 na Slovaškem in Češkem sta  v obeh državah vodilni stranki bili social demokratski vendar nista sestavljali vlado. Potemtakem lahko sklepamo, da levo usmerjene vlade težje sklepajo koalicije. Na Slovaškem je socialni demokrat FICO dosegel 62 sedežev (celo izboljšal izid iz prejšnjih volitev za 12 sedežev). Po volitvah leta 2006 je sicer sestavil koalicijo skupaj z nacionalisti (za kar je bil deleže kritik iz Evropske socialistične stranke) in Ljudsko stranko. Leta 2010 je nekdanja koalicijska partnerica Ljudska stranka izpadla iz parlamenta.  Koalicija z nacionalisti ne bi tvorila večine; lahko pa bi sestavil koalicijo s stranko Sas (novoustanovljena stranka, liberalna podpira istospolne poroke), vendar tega ni želela storiti z njim. Večino bi dosegel tudi s stranko madžarske manjšine, vendar je Fico preteklosti nekajkrat nastopil zoper Madžare. Stranka SAS oktobra letos ni želela podreti zakona o skladu za Evro, zato je vladna koalicija (Slovaški krščanski demokrati, stranka SAS, Krščansko demokratsko gibanje in stranka Madžarske manjšine) razpadla.

Na Češkem pa je na volitvah leta 2010 zmagala social demokratska stranka Jirija Parabouka, vendar niti v koaliciji s komunisti ne bi dosegli večine.

Na Češkem je maja 2009 sicer padla desničarska vlada Mireka Topolaneka (Državljanska demokratska stranka), vlada je izgubila zaupnico v parlamentu; večino v parlamentu so namreč tvorili socialni demokrati, komunisti ter Zeleni, ki so zapustili vladno koalicijo. Topolaneka je do rednih volitev nadomestila začasna vlada Jana Fischer-ja s podporo obeh največjih strank (Socialni demokrati in Državljanska demokratska stranka).

Socialni demokrati so na Češkem vladali nazadnje leta 2006. Od leta 1993 se na Češkem izmenjujeta obe največji stranki. Socialni demokrati so doslej vladali od leta 1998 pa do leta 2006.

11 novembra 2011 je odstopil George Papandreou mlajši iz Vsehelenskega socialističnega  gibanja. Papandreou je zmagal oktobra 2009 na predčasnih volitvah. Pred tem je vlado vodil Kostas Karamanlis iz konservativne Nove demokracije. Predčasne volitve leta 2009 je Nova demokracija razpisala zaradi gospodarskih težav, nemirov, bombnih napadov, velikih požarov in smrti nekega dečka na protestih decembra 2008 (od takrat praktično v Grčiji konstanto potekajo veliki protesti).

Karamanlis je že septembra leta 2007 (približno 1/2 leta pred rednimi volitvami) razpisal predčasne volitve zaradi tega, ker niso imeli podpore za gospodarske in socialne reforme, ki so jih v Bruslju sicer hvalili v domovini pa sovražili. Prebivalci so bili tudi jezni zaradi neustreznega odziva na požar avgusta 2007, v katerem je umrlo 66 ljudi.

V Grčiji se od Tretje Helenske republike leta 1974 izmenjujeta redno dve največji stranki Pasok in Nova demokracija.

Med leti 1967 in 1974 je potekala vojaška diktatura (vodila jo je skrajno desna vojaška hunta). Volitve v Grčiji prihodnje leto bodo že 10 predčasne volitve po ukinitvi diktature. (zadnje tri volitve v Grčiji so bile predčasne; 2007, 2009, 2012) Iz družine Papandreou so bili doslej trije premieri, iz družine Karamanlis pa dva premiera.

Od 11 novembra vlado vodi vlada narodne enotnosti s podpor PASOK in Nove demokracije ter prvič tudi s podporo skrajno desne nacionalistične stranke LAOS. Vlado vodi Lukas Papademos.

Po več kot 3 letih vladavine je16  novembra odstopil Silvio Berlusconi zaradi gospodarske krize in finančnih težav. Konservativnega premierja je začasno nadomestil Mario Monti (podpora tako desnice-Ljudstvo svobode kot levice-Demokratična stranka), ki bo vlado vodil do rednih volitev aprila 2012.

Predčasne volitve v Italiji: leta 2008, leta 1996, leta 1994, leta 1979, leta 1948 (skupaj 5 predčasnih volitev po koncu druge svetovne vojne).

Predčasno je svoj mandat končala socialistična vlada Joseja Zapatera; na oblasti od leta 2004. V Španiji se od leta 19898 izmenjujeta socialistična in ljudska stranka. Zapatera je nasledil konservativni Mariano Rajoy.

Predčasne volitve v španiji: 2011, 1996, 1993, 1989, 1986, 1982, 1979.

Od 11 volitev torej kar 7 predčasnih volitev. Konec Frankove diktature je bil leta 1977.

Predčasne volitve so torej nekaj normalnega v razviti demokraciji. Naša južna soseda Hrvaška je imela predčasne volitve leta 2003 (dva meseca pred rednimi volitvami) na katerih je Ivo Sanader (HDZ) premagal Ivico Račana (SPD). Predčasne volitve so bile tudi leta 1995 na katerih je ponovno zmagal Franjo Tuđman (HDZ). HDZ od osamosvojitve naprej velja za veliko stranko, SPD pa je do volitev leta 2000 na katerih je zmagala veljala za manjšo stranko (3, 4 mesto po velikosti).

Predčasne volitve poznajo tudi v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji ter Rusiji (sicer zadnja leta niso več; zadnje predčasne volitve so bile leta 1995 v času Borisa Jelcina).

Predčasnih volitev pa še nikoli ni bilo v ZDA. Verjetno zaradi njihovega sistema, kjer predsednika zamenja ob morebitni smrti ali aferi podpredsednik države. Ob morebitni smrti podpredsednika pa le te ga nasledijo po naslednjem vrstu redu: predsednik Predstavniškega doma Kongresa, predsednik Senata, ameriški državni sekretar (zunanji minister), minister državne zakladnice, obrambni minister, pravosodni minister, kmetijski minister, gospodarski minister, minister za zdravstvo, minister za prostor in urbani razvoj, minister za transport, minister za energijo, minister za izobraževanje, minister za veterane, minister za nacionalno varnost.

Doslej je podpredsednik zamenjal predsednika le nekajkrat (ob atentatu na predsednik Abrahama Lincolna in Johna F. Kennedy-a, ob odstopu Richarda Nixona zaradi afere Watergate, ob smrti Franklina D. Roosvelta).

  • Share/Bookmark

Pregled pomembnejših zakonov, ki jih vladi ni uspelo spravi skozi parlamentarno sito 1

Komentiraj

Objavil/a potnik 21.09.2011 ob 14:35 pod Janševizem, Politika

Pripravil sem pregled nekaterih zakonov, ki jih vladi ni uspelo doseči, da bi bili sprejeti. Razlog je lahko več; preveliki cilji, nestrinjanje strokovne javnosti, nestrinjanje sindikatov, preveliko nasprotovanje opozicije.

Pregled po resorjih

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (dr. Ivan Svetlik, SD)

Na MDDSZ so končali z javno razpravo glede naslednjih zakonov: Zakon o osebni asistenci invalidov (maj 2010), Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (marec 2010), in Zakon o socialno varstveni dejavnosti (februar 2011)

Nad vsebino Zakona o osebni asistenci invalidov ni navdušena Elena Pečarič iz Društva za teorijo kulturo hendikepa. Meni, da vlada s tem zakonom preveč hiti, glede na dejstvo da bi začel veljati šele leta 2013.  Z zakonom se sicer strinja Boris Šuštaršič, predsednik Nacionalnega sveta invalidov.

“Pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve rojeva novo zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe in nege že šest let, toda pripravljene zakonske rešitve se niso prebile dlje kot do usklajevanja v vladi, kjer so jih predvsem zaradi predvidenih finančnih izdatkov pospravili v predale” (Ule, 2011). Alternativni zakon so pripravili tudi v Skupnosti socialnih zavodov.

Z Zakonom o socialnovarstveni dejavnosti pa se ne strinja Socialna zbornica. Nekateri zlobneži pravijo, da zato ne ker jim jemlje številne pristojnosti.

Zakoni v medresorskem usklajevanju:

Zakon o spremembah in o dopolnitvah Zakona o subvencioniranju študentske prehrane

Zakoni v državnozborskem postopku:

Novela zakona o zaposlitveni rehabilitaciji; zakon je iz leta 2004, v zakonu je samo nekaj popravkov usklajenih z zakonodajo Evropske unije. Zakon je že potrdil Odbor za delo, družino in socialne zadeve.

Zakon o štipendiranju predvideva štipendije le za polnoletne dijake in študente. Poslanci so doslej zakon pripeljali do prve obravnave v državnem zboru. Z zakonom se ne strinjajo v Dijaški organizaciji Slovenije in Študentski organizaciji Slovenije, prav tako pa ne v stranki SDS.

Ministrstvo za finance; dr. France Križanič (SD)

Predpisi v javni obravnavi

Novela zakona o davčnem postopku (september 2011), Novela Zakona o upravnih taksah (avgust 2011), Novela Zakona o carinski službi (avgust 2011), novela Zakona o davku na dodano vrednost (junij 2011)-v skrajšanem postopku v državnem zboru septembra 2011, Novela Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (junij 2011), Novela Zakona o trošarinah (junij 2011), Novela Zakona o davku dohodkov pravnih oseb (maj 2011), Predlog Zakona o davčnih blagajnah (maj 2011), Predlog Zakona o davku na nepremičnine (avgust 201o)

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih konglomeratih (avgust 2011), Novela Zakona o preprečevanju zamud v javnih plačilih (avgust 2011), Predlog Zakona o javnih financah (maj 2011), Predlog Zakona o računovodstvu (maj 2011)

Ministrstvo za gospodarstvo; mag. Mitja Gaspari (SD)

Predlogi zakonov po direktoratih

Direktorat za notranji trg
Novela Zakona o gospodarskih zbornicah ( Predlagatelji menijo da novela ljudjem, ki so zavozili podjetje, preprečuje, da se drugi dan pojavijo v drugem podjetju.) Novela je v skrajšanem postopku v državnem zboru na septembrski redni seji Dz.

Novela Zakona o varstvu potrošnikov (ukinja Urad za varstvo potrošnikov)-poteka druga obravnava v državne zboru, Novela Zakona o prevzemih

Direktorat za turizem in internacionalizacijo (mag. Marjan Hribar)

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gorskih vodnikih (delovno gradivo-januar 2010)

Direktorat za energetiko in rudarstvo (mag. Janez Kopač, Zares)

Novela Energetskega zakona (v skrajšanem postopku v državnem zboru), Novela Zakona o financiranju razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov Nuklearne elektrarne Krško (reden postopek v Državnem zboru)

Nadaljevanje sledi…

  • Share/Bookmark

Reklama za povečanje uporabe kondomov

Komentiraj

Objavil/a potnik 6.03.2011 ob 18:55 pod Aktualno, Film, Zdravstvo

http://www.vimeo.com/11679798
  • Share/Bookmark

Voditelji z najdaljšim stažem-diktatorji

Komentiraj

Objavil/a potnik 28.02.2011 ob 18:47 pod Aktualno, Bližnji vzhod, Demonstracije

Predstavljam vam seznam voditeljev z najdaljšim stažem. Na večni lestvici vodi Fidel Castro (49 let), vendar ni več na položaju. Nekaj let za petami mu je Moamer Gadafi (voditelj Libije) z 41 leti, njegov mandat je še aktiven, vendar je vprašanje časa kdaj bo moral zapustiti prestol. Voditelj z najdaljšim stažem v Evropi je nekdanji albanski predsednik Envir Hodža z 40 leti. Z 39 leti na prestolu mu sledi španski diktator Franco. Možnost, da bi prehitel Castra ima tudi voditelj premier Bahrajna z 39 leti na prestolu. Vendar v Bahrajnu ljudstvo zahteva njegov odstop. Dosegel pa je že visoko starost 74 let.

No. Ime in Priimek voditelja Država Položaj Začetek mandata Konec Mandata Dolžina mandata
1. Fidel Castro Kuba Prvi sekretar, premier, predsednik 16 Feb 1959 24 Feb 2008 49 years, 8 days
2. Chiang Kai-shek Republika Kitajska Direktor-general, premier, predsednik 10 Oct 1928 5 Apr 1975 46 years, 177 days
3. Kim Il-sung Severna Koreja Generalni sekretar, premier, predsednik 9 Sep 1948 8 Jul 1994 45 years, 302 days
4. Omar Bongo Gabon Predsednik 2 Dec 1967 8 Jun 2009 41 years, 188 days
5. Muammar al-Gaddafi Libija Premier, vodja revolucije 1 Sep 1969 Še traja 41 years, 180 days
6. Enver Hoxha Albanija Prvi sekretar 22 Oct 1944 11 Apr 1985 40 years, 171 days
7. Khalifa ibn Salman Al Khalifa Bahrajn Premier 16 Dec 1971 Present 39 years, 74 days
8. Francisco Franco Španija Premier 1 Oct 1936 20 Nov 1975 39 years, 51 days
9. Gnassingbé Eyadéma Togo Predsednik 14 Apr 1967 5 Feb 2005 37 years, 297 days
10. Josip Broz Tito Jugoslavija Premier, predsednik 29 Nov 1943 4 May 1980 36 years, 157 days
11. António de Oliveira Salazar Portugalska Premier 5 Jul 1932 25 Sep 1968 36 years, 82 days
12. Todor Zhivkov Bolgarija Prvi sekretar, predsednik 4 Mar 1954 17 Nov 1989 35 years, 258 days
13. Paul Biya Kamerun Premier, predsednik 30 Jun 1975 Še traja 35 years, 243 days
14. Félix Houphouët-Boigny Cote d’Ivoire Premier, predsednik 1 May 1959 7 Dec 1993 34 years, 220 days
15. Alfredo Stroessner Paragvaj Predsednik 15 Aug 1954 3 Feb 1989 34 years, 172 days
16. Ali Abdullah Saleh Severni Jemen/Jemen Predsednik 18 Jul 1978 Še traja 32 years, 225 days
17. Yumjaagiin Tsedenbal Mongolija Premier, vodja države 26 Jan 1952 23 Aug 1984 32 years, 210 days
18. Dawda Jawara Gambija Premier, predsednik 12 Jun 1962 22 Jul 1994 32 years, 40 days
19. János Kádár Madžarska Generali sekretar, premier 25 Oct 1956 27 May 1988 31 years, 214 days
20. Habib Bourguiba Tunizija Premier, predsednik 11 Apr 1956 7 Nov 1987 31 years, 210 days
21. Teodoro Obiang Nguema Mbasogo Ekvatorialna gvineja Predsednik 3 Aug 1979 Mandate še traja 31 years, 209 days
22. Lee Kuan Yew Singapur Premier 5 Jun 1959 28 Nov 1990 31 years, 176 days
23. Mobutu Sese Seko Zaire Predsednik 24 Nov 1965 16 May 1997 31 years, 173 days
24. José Eduardo dos Santos Angola Predsednik 10 Sep 1979 Mandat še traja 31 years, 171 days
25. Hastings Banda Malawi Premier, predsednik 1 Feb 1963 21 May 1994 31 years, 109 days
26. Suharto Indonezija Predsedik 12 Mar 1967 21 May 1998 31 years, 70 days
27. Joseph Stalin Sovjetska zveza Generalni sekretar, premier 3 Apr 1922 5 Mar 1953 30 years, 336 days
28. Robert Mugabe Zimbabwe Premier, predsednik 18 Apr 1980 Mandat še traja 30 years, 316 days
29. Abdou Diouf Senegal Premier, predsednik 26 Feb 1970 1 Apr 2000 30 years, 35 days
30. Maumoon Abdul Gayoom Maldivi Predsednik 11 Nov 1978 11 Nov 2008 30 years, 0 days
31. Hosni Mubarak Egipt Predsednik 14 Oct 1981 11 Feb 2011 29 years, 117 days

Vir: Wikipedia

  • Share/Bookmark

Revolucija v Afriki, arabski socializem in protesti

Komentiraj

Objavil/a potnik 31.01.2011 ob 21:45 pod Bližnji vzhod, Demonstracije, Komunizem, Religija, Svet

Revolucija v Arabskih državah in  severni Afriki je dohitela predvsem države, kjer vladajo tako imenovani arabski socialisti, ki se zavzemajo med drugim tudi za sekularizem, kar pa ni po všeč verskim voditeljem. Nekateri od arabskih socialistov so veliki zavezniki ZDA.

Revolucija se je začela v Tuniziji, sprožil pa jo mlad, izobražen Tunizijec zato je začel prodajati na tržnici. Vendar mu je delo na tržnici preprečil policist, češ da dela na črno.

Nekateri revolucijo že imenujejo Jasminova revolucija.  Tunizijcem so sledili protesti študentov v Jemnu (najrevnejša arabska država), Muslimanska bratovščina je organizirala miren protest pred jordanskim parlamentom. Proteste so pozdravili tudi opozicijski voditelji v Kuvajtu.

Zaradi visokih cen hrane so se v začetku mesecu uprli tudi Alžirci. Alžirija je zelo povezana s Tunizijo, upadajo se s podobnimi problemi. Nekaj ljudi se je protestno sežgalo.

Zaskrbljeni so prav tako v Maroku, kjer je kralj prepovedal shode v podporo  tunizijskim spremembam. Dovolil pa je veselje ob sestopu Ben Alija. Oblast v Maroku ima trdno v rokah kralj.

Nasilje se lahko razširi celo v Sirijo, Libijo in Savdsko Arabijo.  V Siriji je razvoj protestov manjši, saj so skrajni islamisti zaprti ali v izgonu, liberalni aktivisti pa pod strogim nadzorom države.  Oblast v Libiji pa trdno drži samodržec Moamer Gadafi. Gadafi je bil solidaren s padlim predsednikom Ben Alijem. Libija je zaradi naftnih zalog bolj bogata, vendar ima številno mlado populacijo tako kot Tunizija.

Manjši so protesti so potekali tudi v Sudanu, kjer vlada Omar Bašir, ki namerava uvesti šeriatsko pravo v to islamsko državo, od katere se namerava ločiti njen južni del, kjer večino prebivalstvo predstavljajo kristjani. Politična kriza je v Slonokoščeni obali, kjer poraženec volitev ne želi zapustiti položaja. V Somaliji po državljanski vojni vladajo islamski uporniki, saj uradna vlada nima nadzora nad celotnim ozemljem. V Demokratični republiki Kongo potekajo številni oboroženi konflikti, poročajo o številnih posilstvih. Podobno kot v Slonokoščeni obali je izid volitev sporen v Centralnoafriški republiki.

Nenehni spopadi so v naftni bogati Nigeriji, kjer potekajo spopadi med verskimi in etničnimi skupinami, oblast na Madagaskarju je prevzela vojska, v državah Magreba (Mavretanija, Alžirija, Mali, Niger) je velik vpliv dosegla Al Kaida.

Mimogrede; Albanija, Alžirija, Egipt, Jordanija, Libanon, Mavretanija, Maroko, Sirija, Tunizija, Libija so člani Sredozemske unije. O številnih problemih v Afriki so razpravljali na vrhu Afriške unije v Adis Abebi (Etiopija). Razprave se je udeležil tudi slovenski zunanji ministri, voditelji so se strinjali, da je potrebno ukrepat proti islamistom v Somaliji, glavna tema pa je bila kriza v Slonokoščeni obali. Afriške voditelje je strah, da bi revolucija plahnila iz Magreba v Črno afriko, kjer so sicer izvedli določene reforme in so režimi manj diktatorski ali pa celo demokratični. Egipta ni bilo na dnevnem redu, so se pa o tem pogovarjali na hodniku, med seboj po kuloarjih.

Države Severne Afrike so vključene še v eno organizacijo, ki jo povezuje z Evropo-Evropsko sosedsko politiko. Maroko je leta 1987 celo dal prošnjo za sprejem v EU. Tunizija in Maroko sta bila do leta 1957 celo del Evropske unije saj sta sodila pod EU kot del Francije, Alžirija pa do leta 1962 (do neodvisnosti). Tunizija in Maroko sta v 90 letih podpisali sporazum o pridruženem članstvu z EU, z Alžirijo leta 2005, Egiptom pa leta 2004.

V Libanonu so bili protesti zoper novo vlado, ki jo vodi Hezbolah, ki v Evropski uniji in ZDA velja za teroristično organizacijo. Opozicijska socialistična stranka v Albaniji pa je organizirala proteste zoper vlado, ki jo vodi Berisha.

Proteste v Egiptu je med muslimanskimi državami edini podprl Iran, zato je zahodno skupnost strah da bo revolucija na oblast prinesle verske režime, ki bodo vladali še s strožjo roko.  Proteste v Iranu je zahod takoj podprl, sedaj pa je mednarodna skupnost bolj previdna.

In kakšni so poglavarji po rdeči črni Afriki

Socialisti so na oblasti v naslednjih državah: Angola, Zelenortski otoki, Slonokoščena obala, Egipt, Gana, Mali, Mauritius, Maroko (manjša stranka v vladni koaliciji) , Mozambik, Namibija, Južnoafriška republika, Zimbabve

Na oblasti so prav tako v Tuniziji, vendar so jih izključili iz Socialistične internacionale. Socialistična oblast je prav tako v Libiji. Socialisti so na oblasti v nepriznani republiki Zahodna Sahara.

Vladajoči v Tanzaniji izhajajo iz afriškega socializma.

Konservativci pa v naslednjih državah: Bocvana,  Maroko, Nigerija, Maldivi, Senegal,…

Liberalci: Burkina Faso (so del vladne koalicije, manjša stranka), Maroko (so manjša stranka v vladni koaliciji), Senegal, Zanzibar (avtonomna pokrajina v Tanzaniji), Demokratična republika Kongo (manjša stranka v vladni koaliciji), Kenija.

  • Share/Bookmark

Slovenija dežela referendumov

Komentiraj

Objavil/a potnik 14.12.2010 ob 16:29 pod Aktualno, Janševizem, Komunizem, Mediji, Zakonodaja, Zdravstvo

Kateri referendumi so mogoči v letu 2011 ali 2012 (glede na načrtovane zakone, ki bi lahko bili sporni za opozicijo)?

Veliko verjetno:
Zakon o malem delu
Pokojninska reforma
Družinski zakonik
Referendum o referendumu

Spodnji zakoni pa imajo zelo malo možnost, da bodo pristali na referendumu
Manj verjetno
še kakšen zakon s področja delavske zakonodaje (mislim, da zakon o delovnih razmerjih)
Zakon o medijih (zakon ima nekaj spornih določil, npr. medijski inšpektor lahko ukini delovanje medija, določila o sovražnem govoru-kaj je sovražni govor bi določal inšpektor (ki ga imenuje kulturni minister) in ne več sodišče, visoke kazni za sovražni govor v medijih (med 6 000 in 125 000 evrov)
O reorganizaciji policijskih uprav (ukinitev policijske uprave v Slovenj Gradcu, Krškem in Postojni) spremembi nasprotujejo lokalni predstavniki, opozicija bi lahko referendum izkoristila za spopad s Kresalovo
Zakon o zdravstveni dejavnosti (zdravstvena reforma)

Še manj verjetno:
Zakon o štipendiranju
Zakon o igrah na srečo
O investiciji v TEŠ 6
morda novi zakon o državnem tožilstvu (je šele v pripravi)
o jedrski elektrarni (verjetno precej kasneje, ker vladi v 2 letih ne uspelo spravit skupaj)
o spremembi ustave

Sicer pa je koaliciji v tem mandatu že uspelo odbiti kar nekaj referendumov: o džamijah, o izbrisanih, o notarjih, o dijaški prehrani, zakon o sistemu plač v javnem sektorju
Ne razumem pa zakaj se vladi ne uspe nekako dogovorit s študenti, pred leti so se namreč z lahkoto dogovorili, ko so študentje zahtevali referendum o dohodnini.

Stranka SDS sicer predlaga referendumski dan, koalicija pa predlaga da se zviša število poslancev, ki lahko zahtevajo referendum iz 30 poslancev na 36, prav tako pa se uvede kvorum (udeležba) 40 %.

Pa še dva statistična podatka, ki na koncu sploh nista tako grozna: v Sloveniji je bilo doslej 14 referendumov. Torej manj kot 1 na leto, če upoštevamo letnico osamosvojitve. V obdobju od leta 2001 (v novem desetletju) je bilo 12. Torej je bilo v času vrhunca vladanja Janeza Drnovška precej manj referendumov, morda zato ker se je znal Drnovšek bolje dogovoriti z opozicijo in je pripravljal manj sporne zakone.

  • Share/Bookmark

Popis prebivalstva 2011

Komentiraj

Objavil/a potnik 7.11.2010 ob 16:44 pod Aktualno, EU, Politika, Slovenija

Verjetno ste že zasledili, da bo v naslednjem letu izveden popis prebivalstva, ki pa malce drugačen od prejšnjih popisov. Namreč ne bodo se več zbirali podatki. Popis prebivalstva bo izvedel Statistični urad Republike Slovenije.

Začetki popisov na območju Slovenije segajo v letu 1857, zadnji popis pa je bil izveden v letu 2002. Kot zanimivo se mi zdi, da je objava novice o popisu vzbudila številne negativne komentarje. Vendar moramo biti realni, popis je zakonsko obvezen s strani Evropske unije (to je določila Uredba Evropskega parlamenta iz leta 2008 o popisu prebivalstva in stanovanj). Nekateri komentatorji so bili namreč mnenja, da popis sploh ne bi bilo, ker bi s tem prihranili denar. Dejansko pa so statistični podatki zelo pomembni za upravljanje države.

Nekatere je zbodlo tudi dejstvo, da so popis prestavili iz leta 2012 na 2011. Vendar če pogledamo v preteklost so bili popisi vedno izvedeni na neparno leto, razen popis leta 2002. Tako so bili v neparnem letu popisi 1991, 1981, 1971 in 1961. Kot zanimivost naj navedem podatek, da so popisne knjige do leta 1961 le v srbohrvaškem jeziku, leta 1971 pa so v slovenščino prevedli uvodna pojasnila, podatki v tabelah pa so bili še vedno v srbohrvaškem jeziku.

Nekateri komentatorji so omenjali, da je Pahor pohitel s popisom, ker v letu 2012 ne bo več na oblasti, vendar to ne drži saj se je pri vseh popisih do sedaj upošteval referenčni datum 31 marec, kot vemo pa so volitve vedno septembra ali oktobra.

Sicer popis prebivalstva v Sloveniji ni edina oblika popisa. V letu 2006 in 2007 je Geodetska uprava Ministrstva za okolje in prostor izvedla popis nepremičnin. Leta 2000 je Statistični urad izvedel  prvi popis kmetijstva, v letošnjem letu pa so štetje ponovili. Ob popisu prebivalstva 1971 in 2002 je bil hkrati izveden tudi popis stanovanj, ob popisih 1981 in 1991 popis gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom, ob popisu 2002 pa prvič tudi popis stavb.

Popis prebivalstva v prihodnjem letu ne bo več potekal na terenu, tako da ne bodo več potrebni popisovalci na terenu. S tem bo seveda velik prihranek denarja-do 10 milijonov evrov. Podatke bodo namreč dobili iz številnih registrov, baz in zbirk podatkov, ki jih zbirajo državni organi.

Kot največja posebnost tega popisa je, da v njem ne bo podatkov o religijah in narodnostih. Zato bo zelo zanimivo od kod se bodo pridobili ti podatki, če bodo kje potrebni. Vendar načeloma ne bi smelo biti problema glede teh podatkov. Namreč Urad za verske skupnosti, ki ga vodi Aleš Gulič uporablja glede veroizpovedi raziskave Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede.

Direktor Urada za verske skupnosti se zadeva problema štetja pripadnikov religij, ker na temu temelji tudi financiranje.

Glede podatkov o veroizpovedi je zanimiva primerjava v številu vernih po popisu in število vernih po raziskavah Centra za javno mnenje. ”

Veliko bolj zapleteno se mu zdi ‘štetje’ pripadnikov, saj popisa prebivalstva in s tem vprašanj o pripadnosti verski skupnosti ne bo več, kar pomeni, da “pred sabo nimamo nobenega pametnega orodja”, kar je tudi razlog za odločitev o upoštevanju tistega, kar verski skupnosti v okviru dohodnine odstopijo državljani.

“Seveda je po obstoječem zakonu možno tudi drugačno štetje, in sicer, da verska skupnost sama pove, koliko pripadnikov ima, ampak to mora pa na neki način potem tudi dokazati,” je Gulič dejal za MMC. Ker tudi to po Guličevem mnenju ni najboljša rešitev, urad za verske skupnosti predlaga prehodno obdobje, v katerem bi se videlo, ali ta sistem sploh lahko deluje, in se šele nato natančneje odločalo. “V tem prehodnem obdobju pa bi veljalo takšno razmerje kot do zdaj,” je pojasnil in dodal, da je to problematiko“enkrat treba urediti, če ne zdaj pa jutri”. (Vir: RTV SLO, Aleksandra K. Kovač 10 november 2010)

Leta 1991 je bilo po popisu prebivalstva v Sloveniji:

71, 6 % katolikov

o,7 % evangeličanov

2,4% pravoslavcev

1,5 % muslimanov.

Leta 2002 je bilo v Sloveniji po popisu prebivalstva

57,8 % katoličanov,

0,8 % evangeličanov,

2,3 % pravoslavcev,

2,4 % muslimanov. (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002)

Po raziskavah Slovensko javno mnenje, ki ga izvaja zgoraj omenjeni center pa naslednji podatki.

Najnovejši podatki iz decembra 2009:

67,5 % katolikov

0,7 % evangeličanov

1,8 % pravoslavcev

1,2 % muslimanov (vir: Malešič, Marjan, Malnar, Brina, Toš, Niko in skupina. Slovensko javno mnenje 2009/2: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti)

Za primerjavo s popisom 2002 podatki iz raziskave v letu 2002:

64,1 % katolikov

2, 1 % evangeličanov

2 % pravoslavcev

1 % muslimanov (Vir: Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 2002/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji in NATO)

Podatki iz leta 1991 (raziskava ne vsebuje muslimanov in evangeličanov)

83,5 % katolikov

4,2 % pravoslavcev

0, 7 % protestantov. (Vir: Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje SJM 1991/1: Demokratizacija v Vzhodnoevropskih državah)

Za primerjavo še podatki o narodnostih, ki pa jih ne uporablja noben uraden organ, niti Urad za narodnosti.

Narodnosti: popis 2002

Slovenci 83 %

Hrvati 1,8 %

Srbi 1,9 %

Bošnjaki 1,1 %

Italijani 0,1 % (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002)

Madžari 0,3 %

Podatki iz raziskave 2002

Slovenci 90,5 %

Hrvati 3,1%

Srbi 2,7 %

Bošnjaki 1,3 %

Italijani 0,4 %

Madžari 0,6% (Vir: Toš, Niko et al. Slovensko javno mnenje 2002/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji in NATO)

Za primerjavo še najnovejša raziskava iz decembra 2009

Slovenci 93 %

Hrvati 1,6 %

Srbi 1,4 %

Bošnjaki 1,5 %

Italijani 0,09 %

Madžari 0,8 % (Vir:Malešič, Marjan, Malnar, Brina, Toš, Niko in skupina. Slovensko javno mnenje 2009/2: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti)

Kot zanimivost naj navedem še podatek iz popisa 2002, ki pravi da je v Ljubljani 34 235 tujcev, Slovencev pa 196 152. (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002)

Več podatkov torej na spletni strani: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/sjm911/snemanje/

Vir podatkov za popis 2011 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije):

Administrativni registri, ki jih upravljajo drugi državni organi

Centralni register prebivalstva – Ministrstvo za notranje zadeve

Evidenca gospodinjstev – Ministrstvo za notranje zadeve

Register nepremičnin – Geodetska uprava RS

Register prostorskih enot – Geodetska uprava RS

Poslovni register Slovenije – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

Statistični register, ki ga upravlja Statistični urad RS

Statistični register delovno aktivnega prebivalstva

Redna statistična raziskovanja Statističnega urada RS

Rojeni

Selitve

Vpis študentov v terciarno izobraževanje

Diplomanti terciarnega izobraževanja

Prejemniki štipendij (dijaki in študenti)

Popis prebivalstva 2002

Podatkovne baze različnih upravljavcev

Brezposelne osebe – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Maturanti – Državni izpitni center

Nacionalno preverjanje znanja – Državni izpitni center

Prejemniki pokojnin – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zdravstveno zavarovane osebe – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Prejemniki socialnih transferjev – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Dohodnina – Davčna uprava RS

  • Share/Bookmark

Arhitekt Vojteh Ravnikar bo svojo slavo doživel posmrtno

Komentiraj

Objavil/a potnik 31.10.2010 ob 19:59 pod Aktualno, Slovenija

Arhitekt Vojteh Ravnikar je zagotovo znan po svojih delih, kot so npr. Knjižnica v Novi Gorici Gledališče Nova Gorica, Občina Sežana, Poslovni objekt Masarykova F1, F2 v Ljubljani, Srednja zdravstvena šola Celje, Poročna dvorana Lipica, Pokopališče Sežana, Zimski dvorec Bloke  ter Pošta Vremenski Britof.

Zagotovo pa še bo bolj zaslovel po zgradbah, ki jih bodo zgradili po njegovi smrti. In katere so te zgradbe:

Potniška postaja v Ljubljani  (odprtje se načrtuje konec leta 2012)

Nova sodna palača (nekje do leta 2011 ali 2012)

Umetniške akademije (za glasbo, likovno umetnost in gledališče) otvoritev nekje v letu 2012 ali kasneje (dekan akademije za glasbo je celo omenjal leto 2013 ali 2014)

Stanovanjska soseska Kitajski zid v Ljubljani

Univerzitetni kampus Novo mesto (leto 2013 ali 2014)

Skupni servis vladni služb Bežigrajski dvori (nedoločena prihodnost)

V poslovni kompleks naj bi se vselilo Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Statistični urad RS, omenjala se je tudi Ministrstvo za notranje zadeve.

Časopis Dnevnik je o projektu Bežigrajski dvor aprila 2009 zapisal

Čeprav je že leta 1994 država sprejela odločitev, da na zemljišču v Bežigrajskem dvoru postavi novo stavbo ministrstva za notranje zadeve, petnajst let kasneje realizacija projekta ni nič bližje. Medtem so namreč projekte na veliko spreminjali in drugega za drugim na to lokacijo selili dodatna ministrstva, načrtovani objekt pa je zato postal prevelik, da bi zanj zagotovili dovolj parkirnih mest. Kljub temu so na ministrstvu za javno upravo, kjer vodijo projekt Bežigrajskega dvora, sredi leta 2006 na silo poskušali pridobiti gradbeno dovoljenje, vendar je upravna enota dala prav Mestni občini Ljubljana, kjer so že leto pred tem napovedali, da so načrti v neskladju z veljavnim prostorskim aktom. Ministrstvo je zato avgusta 2006 mesto pozvalo k spremembi obstoječega akta. Na občini so sicer začeli pripravljati spremembe, a so ugotovili, da večji objekt zahteva veliko več parkirnih mest. Ker bi bila ta v garažnih etažah pod zemljo – Bežigrajski dvor stoji na kraju, kjer bi globoki izkop lahko onesnažil podtalnico – je projekt obstal. Tako je še danes, saj so nam na ministrstvu za javno upravo pojasnili, da problema parkirnih mest še niso rešili. (Pahor, 2009)

Viri fotografij: Arhitekturni biro Ravnikar Potokar

  • Share/Bookmark

Poplavni programi za lokalne volitve 2010

Komentiraj

Objavil/a potnik 30.09.2010 ob 18:00 pod Aktualno, Janševizem, Politika, Slovenija

Takoj po poplavah so kandidati za župane v številnih občinah prinesli na plan temo poplave ter napadli aktualne župane.

Vendar če pregledamo programe protikandidatov ugotovimo, da večina sploh ni imela v svoje programe vključene poplavne varnosti. Poplavna tema je za njih postala aktualna šele po poplavah. Pa poglejmo za dve mestni občini

Ljubljana:

Zoran Janković (neodvisni kandidat)

Aktualni župan Janković je eden izmed tistih, ki je poplavno varnost v svojem programu že omenjal  pred poplavami. V okviru poglavja Zdravo bivanje v čistem mestu ima zapisano: “Prizadevali si bomo tudi za sprejem dogovora z Ministrstvom za okolje in prostor RS o gradnji zadrževalnikov vode v porečju Gradaščice, s čimer bomo zmanjšali poplavno ogroženost južnega dela Ljubljane” (Janković, 2010, str.13).

V programu Za Ljubljano z nasmehom, ki je bil volilni program za leto 2006 je celo posebno poglavje: Varnost pred poplavami

Ljubljana, predvsem južni del, je že več let po obsegu morebitne škode najbolj poplavno
ogroženo urbano območje v Sloveniji. Ker je zagotavljanje protipoplavne varnosti na
porečju Ljubljanice v domeni pristojnih državnih služb, bomo z aktivnejšim sodelovanjem
Mestne občine Ljubljana že načrtovane aktivnosti pospešili.
Zapornice na Ljubljanici in Gruberjevem prekopu so zastarele in nezanesljive, zato jih bomo
obnovili in tako zagotovili pomemben element protipoplavne varnosti.

Ljubljana, predvsem južni del, je že več let po obsegu morebitne škode najbolj poplavnoogroženo urbano območje v Sloveniji. Ker je zagotavljanje protipoplavne varnosti naporečju Ljubljanice v domeni pristojnih državnih služb, bomo z aktivnejšim sodelovanjemMestne občine Ljubljana že načrtovane aktivnosti pospešili.Zapornice na Ljubljanici in Gruberjevem prekopu so zastarele in nezanesljive, zato jih bomoobnovili in tako zagotovili pomemben element protipoplavne varnosti (Janković, 2006, str. 19). Janković preventivo vidi predvsem v gradnji zadrževalnikov vode, ki naj bi jih zgradili v sosednji občini, vendar so to zavrnili prebivalci te občine na referendumu.

LDS

Liberalna demokracija na letošnjih volitvah ni imela svojega kandidata. Pripravili pa so svoj program za mestne svetnike, vendar v tem programu ne omenjajo poplavne varnosti. Na področju varnega mesta omenjajo le zaščito pred hrupom.

Zofija Mazej Kukovič

Pred poplavami v njenem programu ni bilo ne črke o poplavni varnosti. Aktualna je postala šele po poplavah. V svojem programu pa je sicer omenjala potresno varnost. Sicer je poplavna varnost postala ena izmed ključnih točk s katerimi so kritizirali aktualnega župana Jankovića.

Milan Hosta (Zares)

V svojem programu ne omenja poplavne varnosti.

CELJE

Jana Govc Eržen, dr.med

V svojem programu že pred poplavami omenja poplavno varnost. Poglavje o poplavah v programu je kar obširno.

Dosedanja politika na tem občutljivem področju, je bila usmerjena predvsem v pisanje

programov ukrepov in vrednotenje investicij, temu področju so bila namenjena

nezadostna finančna sredstva v vsakoletnih proračunih mesta, ugotavljanje, da država ni

ukrenila dovolj oz. nič, manjši investicijski posegi, ter pisanje tožb proti različnim

državnim institucijam.

Drugi kandidati, ki tule niso omenjeni svojega programa nimajo objavljenega na spletu.

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »