Revolucija

Just another blog.siol.net weblog

Reklama za Jankoviča leta 2006

Komentiraj

Objavil/a potnik 31.08.2010 ob 22:13 pod Aktualno, Internet, Politika, Zabava

Jankovič za župana leta 2006

Tako je izgledal eden izmed reklamnih spotov, ki jih je izdelala agencija Arih.si za Zorana Jankovića. Spot je bil namenjen za objavi na spletu, mislim pa da se ga zasledil tudi na radiju.

in še Super Zoki.

  • Share/Bookmark

O Arielu Šaronu nič novega

Komentiraj

Objavil/a potnik 31.07.2010 ob 11:05 pod Bližnji vzhod, Zdravstvo

Nekdanjega izraelska premiera je doletela možganska kap v začetku leta 2006 in od takrat je še vedno v komi, dopolnil pa je že 82 let. Mediji o njegovem zdravstvenem stanju praktično ne poročajo, kar lahko sklepamo, da se stanje ne izboljšuje. Leta 2007 so po njem poimenovali park, čeprav je dejansko še živ.

Zadnji podatki iz leta 2010 poročajo, da je Šaron izgubil precej teže in sedaj tehta le 50 kilogramov, iz oktobra 2009 pa je podatek o njegovem stanju, ki pravi da je stabilno vendar še vedno v komi. Zdravniki so Šaronu že leta 2005, ko je doživel lažjo možgansko kap svetovali, da naj shujša, imel je namreč 115 kilogramov, shujšal pa je le za 3 kilograme. Tudi njegov prijatelj, takratni predsednik George W Bush je Šaronu svetoval naj shujša.

Odkar je Šaron v komi sta se na njegovem stolčku zamenjala že dva premierja, prav tako pa se zgodijo 4 vojaški spopadi: v letu 2006 Operacija Poletni dež v Gazi, z več kot 400 mrtvimi (večinoma na palestinski strani) in zmago Izraela nad Hamasom, Fatahom in Islamskih džihadom, prav tako leta 2006 vojna z Libanomom oz. Libanomskim Hezbolahom, obe strani razglasita zmago; vendar je na strani Hezbolaha okrog 600 žrtev, na strani Izraela pa 12o. V letu 2008 ponovna vojaška operacija Vroča zima na območju Gaze , kjer pride do spopada Izraelskih enot s Hamasom. Spopad se konča z zmago Izraela in s 112 smrtnimi žrtvami na strani Palestincev. Precej oster spopad pa se zgodi ob prehodu v letu 2009 spet na območju Gaze s kar 1400 mrtvimi na strani Palestincev in 13 žrtvami na strani Izraelcev ter ponovno zmago Izraela.

V času (2001-2006), ko pa je bil Šaron premier pa so potekali naslednji konflikti (nekatere ni začel sam, ampak že predhodniki):

-konflikt na spornem območju Šeba -Golanska planota (2000-2006) med Izraelom ter Hezbolahom in Sirijo na drugi strani, Izrael obdrži nadzor, ZN trdi, da je Šeba del Sirije, okrog 30 žrtev

-Druga intifada (2000-2005),spopad med Izraelom ter Hamasom in Fatahom, 1000 žrtev na strani Izraela in okrog 5000 na strani Palestincev

-operacija Obrambni ščit na območju Zahodnega brega v letu 2002 (Izrael vs. Fatah, Hams, Islamski džihad)

-operacija Mavrica v letu 2004 na območju Gaze (Izrael vs. Hamas, Islamski džihad) Izrael skuša uničiti podzemne tunele, ki jih uporabljajo teroristi za tihotapljenje orožja iz Egipta (60 mrtvih na strani Palestine)

-operacija Pokora 2004 na območju Gaze med Hamasom in Izraelom.

Šaron je v času svojega predsedovanja najbolj znan po odhodu Izraelskih vojakov iz Gaze, gradnji Izraelskih naselbin na Zahodnem Bregu  in gradnji varnostnega zidu na Zahodnem bregu, ki naj bi preprečil teroristične napade.

Šaron naj bi sprva  samostojno dihal (nato so ga priključili na respirator), prav tako pa je prisotno bitje srca brez pomoči aparatur vendar naj bi bil Šaron ohromel od pasu navzdol. Sicer ima prizadeto desno polovico možganov, ki upravlja levo polovico telesa ter središče za izražanje čustev, zaznavanje prostora.

Obstajajo tudi številna namigovanja, da bi Šarona lahko rešili, če bi ga odpeljali v bližnjo bolnišnico in ne tisto v Jeruzalemu. Sicer je bil med prevozom  v bolnišnico še pri zavesti, nato pa so ga zdravniki uspavali v umetno komo. Po petih mesecih v Jeruzalemski bolnišnici so Šarona odpeljali v zdravstveni center Šeba v bližini Tel Aviv, ki je specializiran za dolgotrajno zdravstveno nego. V naslednjih mesecih se mu je stanje tako poslabšalo, da so mu odpovedale ledvice, zato je potreboval dializo, prav tako pa so ga priključili na respirator za dihanje, preživel pa je tudi pljučnico.

  • Share/Bookmark

Kaj je ostalo od Iskre?

Komentiraj

Objavil/a potnik 30.06.2010 ob 20:36 pod Gospodarstvo, Politika, Slovenija

Marsikdo misli, da je od Iskre ostalo bore malo, vendar se moti. Res je, da se je število zaposlenih krepko zmanjšalo še vedno pa namreč ostaja znamka Iskra, izginili pa so številni znani proizvodi, ki jih je izdelovala Iskra v svojih tovarnah (telefoni, televizije).

Začetki Iskre segajo v leto 1945, ko je po osvoboditvi v slovenske roke prešlo tekstilno podjetje Jugočeška in se po vojni preimenovalo v Strojne tovarne, leta 1946 pa Iskra.

Pravni naslednik prvotne Iskre iz socializma je Iskra, elektro in elektronska industrija, d.d., ki ima svoj sedež v Ljubljani.  Danes je Iskra pravzaprav poslovni sistem, ki združuje več podjetij. Tako so v Iskro d.d., vključeni Iskra Kondezatorji, Iskra Sistemi d.d., Iskra MIS, Iskra Tela, Iskra EMS d.o.o., Iskra Invest d.d. in Tevis-Agencija za kadre d.o.o.

Vodja Iskre d.d. je Dušan Šešok, ki je na čelu podjetja od leta 1993. V letu 2006 je opravil menedžerski odkup, 15 let je bil tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije, marca 2010 pa je odstopil s položaja predsednika KZS.  Šešok je bil tudi minister za finance v prvi Peterletovi vladi v obdobju 1991-1992., nato pa minister za industrijo in gradbeništvo v Drnovškovi vladi med letoma 1992 in 1993.

Konec leta 2009 je bilo v skupini Iskra d.d. zaposlenih 1634 ljudi, leto pred tem pa 1910 zaposlenih. Leta 1980 je bilo v SOZD Iskra zaposlenih  29.000 delavcev. Pred oblikovanjem v holding  leta 1989 je Iskra imela okoli 35.000 zaposlenih, po odcepitvi nekaterih podjetij leta 1991 pa je v Iskri Holdingu ostalo 31.700 delavcev.

Danes je Iskra sodobno poslovno podjetje, ki se ukvarja z elektro in elektronsko industrijo. Poslovna skupina Iskra združuje 25 podjetij, ki se ukvarjajo z naslednjimi dejavnosti: avtomatizacija, telekomunikacije, naprave in komponente ter storitve. V letu 1989 je prišlo do odcepitve nekaterih podjetij, ki so tako postala samostojna: Iskra ERO, Iskratel, Iskraemeco, Iskra Rotomatika (danes koncern Hidria), Iskra eletromotorji (danes Domel, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo sesalcev).  Svojo zgodbo pa je končala Iskra Delta, ki je kot ena izmed prvih izdelovala računalnike. Ni pa edina, ki je končala svojo pot, enako usodo je dočakala Iskra Prins in številni deli podjetja.

Med “staro” Iskro in nekdanjimi deli Iskre je prišlo tudi do spora zaradi blagovne znamke Iskra. Namreč Iskra d.d. je pred leti v tujini registrirala blagovno znamko Istra. Sicer pa naj bi po poročanju Mladine Dušan Šešok želel pod okrilje Iskre holdinga spraviti čimveč podjetij, ki so bile nekdaj del sozda Iskra. Tako je vstopil v prevzemno vojno z Iskro Avtoelektriko, pod svoje okrilje je želel prav tako Iskraemeco. Vendar mu podvig ni uspel.

Odvisne družbe skupine Iskra d.d so:

ODVISNE DRUŽBE Naslov družbe, last. delež z dne 31.12.2009
1. Iskra Sistemi, d. d. Stegne 21, Ljubljana, Slovenija 100,00%
2. Iskra MIS, d. d. Ljubljanska 24a, Kranj, Slovenija 100,00%
3. Iskra Kondenzatorji, d. d. Vajdova ul. 71, Semic, Slovenija 100,00%
4. Iskra TELA, d. d. Cesta dveh cesarjev 403, Ljubljana, Slovenija 100,00%
5. Iskra INVEST, d. d. Stegne 25a, Ljubljana, Slovenija 100,00%
6. Iskra EMS, d. o. o. Trubarjeva c. 27, Šentjernej,Slovenija 93,65%
7. Iskra Commerce DP Beograd Hadži Nikole Živkovica br. 2, Beograd 100,00%
8. ISEL d. o. o. Beograd Hadži Nikole Živkovica br. 2, Beograd 100,00%
9. Iskra Commerce, d. o. o. Kotnikova 28, Ljubljana, Slovenija 100,00% 1
10. Iskra Investments B.V. Koningslaan 14, Amsterdam,Nizozemska 100,00%
11. Iskra Rus, d. o. o. ul. B. Gruzinskaja 60, Moskva, Rusija 100,00%
12. Eboran, d. o. o. Kotnikova 28, Ljubljana 100,00%
13. Iskra Vega Plus, d. o. o. Kotnikova 28, Ljubljana, Slovenija 100,00%
14. Cranex GmbH Industrestrasse 49, Zug, Švica 0,00%

Odvisne družbe odvisnih družb skupine Iskra d.d. pa so:

ODVISNE DRUŽBE Naslov družbe, Obvladujoča Last. št. ODVISNIH DRUŽB družba delež

1. Cavae Romanae, d. o. o. Istarska 43, Umag, Hrvaška Iskra Commerce 100,00%

2. TEVIS – Agencija za kadre, d. o. o. Kotnikova 28, Ljubljana, Slovenija Iskra INVEST 100,00%

3. Iskra, d. o. o. Novi Sad Izvidnicka 5, Novi Sad, Srbija Iskra INVEST 100,00%

4. Iskra CG, d. o. o. Podgorica Bratstva i jedinstva 33, Podgorica; crna gora Iskra INVEST 60,40%

5. Iskra IP, d. o. o. Metliška cesta 8, Semic, Slovenija Iskra Kondenzatorji 100,00%

6. Iskra Turizem, d. o. o. Vajdova 71, Semic, Slovenija Iskra Kondenzatorji 100,00%

7. Iskra Orodjarna, d. o. o. Vajdova 71, Semic, Slovenija Iskra Kondenzatorji 100,00%

8. Iskra EI, d. o. o. Batajnicki put 23, Beograd, Srbija Iskra Kondenzatorji 71,47%

9. TELA L, d. o. o. Ul. Nemanjina 35, 78250 Laktaši, BiH Iskra TELA 100,00%

10. Iskra Sistemi – M dooel Ulica Kej 13 Noe mvri br. 1, Skopje, Makedonija Iskra Sistemi 100,00%

11. Iskra USA LLC. 1307 Brentwood Hills Blvd., Brandon, FL, USA Iskra MIS 100,00%

12. Iskra EMS, d. o. o. Trubarjeva c. 27, Šentjernej,Slovenija TEVIS 1,76%

13. Iskra EMS, d. o. o. Trubarjeva c. 27, Šentjernej,Slovenija Iskra Orodjarna 3,85%

Pridružene družbe skupine Iskra pa so: Iskra Autoelectique S.A  in  Kolektor Magma, d. o. o.

In po čem je najbolj znana Iskra? Po oblikovanju izdelkov (telefoni), Zmaj baterijah in svojem logotipu, kadar idejni oče je pokojni profesor dr. Mirjan Gruden. Logotip je bil oblikovan leta 1946.  Profesor Gruden je logotip razložil takole: “Tovarna se bo razvijala in rasla;iz iskre nastane plamen, naj se tudi naša Iskra razplamti. Kot elektrotehniki imamo v svoji stroki z iskro opravka ves čas. Iskra je simbol začetka nekega procesa.”

Pomemben simbol Iskre sta tudi njeni nekdanji stolpnici na Trgu republike v Ljubljani, ki sta nekakšen simbol moderne Ljubljane.

  • Share/Bookmark

Gradovi, dvorci, palače, vile in hoteli za slovensko diplomacijo

Komentiraj

Objavil/a potnik 31.05.2010 ob 22:30 pod Slovenija

Slovenski protokol izkorišča številne objekte v Sloveniji, ki bi sicer propadali. V tem vidim pozitivno vlogo slovenskega protokola v ohranjanju slovenske kulturne dediščine.

V nadaljevanju bom predstavil objekte za katere skrbi slovenski protokol ter objekte, ki bi jih lahko slovenski protokol uporabljal za svoje namene. Omenil bom tudi hotele, ki so primerni za protokolarne namene.

Glavni skrbnik protokolarnih objektov v Sloveniji je Javni gospodarski zavod Brdo, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije leta 2001. Je predhodnik Servisa za protokolarne storitve, ki je bil ustanovljen leta 1988. JGZ Brdo Protokolarne storitve skrbi za grad Brdo, grad Strmol, Vilo Podrožnik in vladno palačo.

V okvir gradu Brdo sodi tudi Hotel Kokra, Kongresni center Brdo (zgrajen za potrebe predsedovanja EU leta 2008, zgrajen že v letu 2007), Restavracija Zois, Koča Jezero (nekdanja Titova brunarica), Račji otok, koča Bela.

Pod okrilje JGZ Brdo sodi tudi grad Strmol na Gorenjskem v bližini Cerkljah ter Vila Pršivec v Ukancu pri Bohinju, ki jo je želela odkupiti Heather Mills in Vila Zlatorog v bližini slapu Savica. V okvir JGZ Brdo sodi tudi Plečnikov dvorec v bližini izvira Kamniške Bistrice, zgrajen leta 1932 na zahtevo kralja Aleksandra. Nekoč se je dvorec imenoval Lovska koča kralja Aleksandra, nato pa Titova vila. Plečnikov dvorec je vlada dala v najem podjetju Stol d.d. Kamnik

Objekti, ki jih uporablja slovenski protokol so še vila Podrožnik v Ljubljani, grad Snežnik (namenjen muzejski dejavnost, leta 2008 obnovljen z avtentičnim inventarjem, grad Jable (obnovljen leta 2006 za potrebe Centra za evropsko prihodnost Ministrstva za zunanje zadeve), vila Tartini v Strunjanu (do leta 20102 v najemu podjetje Krka d.d., nato pa bo namenjen protokolarnim objektom kot edini tovrstni objekt na obali).

Vilo Bled  in Pristava (v njej je pred leti delovala fundacija slikarja Jožeta Ciuha) je vlada leta 2008 dala v najem podjetju Sportina za 50 let. Vila Bled je bila zgrajena po drugi svetovni vojni kot predsedniška rezidenca Josipa Broza Tita. Pristava Bled je bila zgrajen leta 1930.

V letu 2009 je vlada šla v obnovo Vile Zlatorog, ki se nahaja na blejski obali. V letu 2007 je vlada prodala vilo Jadranko, ki se nahaja  v Strunjanu. Pred tem že dve leti v vili ni bilo nobenega protokolarnega dogodka, sicer je bila stavba zgrajena leta 1930, leta 1999 pa temeljito obnovljena.

Leta 2007 je Ministrstvo za obrambo prodalo Vilo Prešeren.

Na obnovo pa še čaka nekdanja Kardeljeva vila v Tacnu pod Šmarno goro. “Za ograjo in divje zaraščenim grmičevjem je skrita Vila Tacen, tako imenovana Kardeljeva vila, v kateri je po podržavljenju živel Boris Kraigher, nato pa Edvard Kardelj z družino. Vila z zemljiščem, ki se razprostira na skoraj devet tisoč kvadratnih metrih, je v denacionalizacijskem postopku že 15 let in – čeprav je v državni lasti in jo upravlja ministrstvo za obrambo – nezadržno propada. Denacionalizacijski upravičenci že vrsto let čakajo na mnenje sodnih izvedencev, ki jih je sodišče po naših informacijah do zdaj imenovalo kar devet” (Anuška Delić, Delo).

Težave so tudi z vilo Bistrica v Tržiču. Zapis iz Dnevnika: Naj ponovimo, da se je za objekt dolgo vlekel postopek denacionalizacije, v katerem je vilo dobil nazaj 88-letni Parižan Guy Musquere, pastorek upravičenca Lea Gassnerja. Musquere je kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo, medtem ko naj bi Jereb od njega za neznano vsoto kupil denacionalizacijski zahtevek, a tudi o tem na sodišču že poteka spor. Občina Tržič je na celotni postopek vložila zahtevo za revizijo, ki pa še ni končana. Če bo revizija rešena za občino neugodno, pa imajo že leto dni še enega aduta v rokavu, namreč dokument, ki dokazuje, da je vdova Lea Gassnerja že dobila odškodnino za po vojni odvzeto premoženje, in tako nihče več ni upravičen do vračila premoženja (Knez, 2010).

Od leta 1949 je za namene protokola v uporabi Stara direkcija v zdravilišču Rogaška Slatina.

Izvršni svet Socialistične republike Slovenije pa je leta 1958 za svojo reprezentanco določil:

grad Brdo, grad Strmol pri Cerkljah, vila Podrožnik v Ljubljani, vila v Gorjupovi ulici, vila v Savljah, vila v Tacnu (Vila Vikrče), vila Tartini v Strunjanu, vila Zlatorog na Bledu, vila Bistrica pri Tržiču, kolodvorske čakalnice v Ljubljani, lovski dom Snežnik (danes je ta Titova vila reprezentančen objekt lovišča, sem hodijo gostje od doma in iz tujine, je pa v lasti podjetja Snežnik d.d., ki je v večinski lasti države, v objektu je bivala Jovanka, kadar je šla na lov), lovski dom v Kamniški Bistrici (Plečnikova vila, danes v najemu), reprezentančni prostori predsednika skupščine SRS (Erjavčeva 11) in predsednika Izvršnega sveta SRS (Rutarjeva 1).

Leta 1962 so prevzeli vilo Bled s naslednjimi objekti: kasarno ter vile Mirni dol (zgrajena pred drugo svetovno vojno), Kajtimar (zgrajena pred drugo svetovno vojno), Draga (zgrajena pred vojno), Marica (zgrajena pred vojno, l. 1947 adaptirana), Jadranka (zgrajena po drugi svetovni vojni) in vrtnarija. Prav tako pa se je zgradila lovska koča Velo Polje (v Julijskih Alpah) ter lovska koča na Veliki Planini (Lepi Kamen), reprezentančno stanovanje v Veselovi 1o v Ljubljani v bližini pravoslavne cerkve, lovska koča Triglav na Pokljuki, lovska koča Planika na Pokljuki, stanovanjska vila na Levstikovi 10, vila Vrtača Ljubljana ter stanovanjska vila na Gorjupovi 7 v Ljubljani.

V drugem delu bom predstavil gradove, dvorce in hotele, ki jih uporablja slovenski protokol (obiski tujih državnikov) ali pa bi lahko bili primerni.

  • Share/Bookmark

Vsi grehi Katarine Kresal ali sojenje Agati Schwarzkobler

Komentiraj

Objavil/a potnik 30.04.2010 ob 11:00 pod Janševizem, Politika, Slovenija, Ženske

V naslednjem sestavku bom omenil nekatere težave, probleme in afere v katere je vključena predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

Obdobje pred funkcijo ministrice:

Maj 2008: Nekdanji minister za obrambo Karel Erjavec obtoži stranko LDS, da stoji za afero Patrio. Erjavec zavrne zahtevo za odstop, ki jo je podala stranka LDS.

V času ministrovanja:

December 2008: Ministrica Kresalova predlaga izredni vrh koalicije zaradi kadrovskih potez predsednika vlade. Sod je izbilo imenovanje Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca. Slavko Ziherl (LDS) zaradi Pahorjeve poteze odstopi z mesta državnega sekretarja za zdravje.

Ministrica je podpisala nadzor nad policijo v zadevi Marjetice Rupel, ki je kupovala metle na državne stroške.

Januar 2009: Policija vloži kazensko ovadbo zoper pisatelja Vojnovića zaradi knjige Čefurji raus v kateri naj bi avtor žalil policijo. Začasni vodja policije ponudi odstop, Kresalova odstop zavrne.

Februar 2009: Spor med Kresalovo in Janšo zaradi blejske izjave, ki se dotika urejanja meje s Hrvaško. Katarina Kresal je trdila da Janša ni imel popolnega soglasja za pogajanje o meji. Ob tem naj bi Janez Janša bo besedah Kresalove navajal besede Katarine Kresal iz magnetograma, ki pa ga ni v uradnih arhivih. LDS izhaja iz tega, da je bil sestanek tajno sneman.

Marec 2009: Policija naj bi nadzorovala komunikacijo Barbare Brezigar in pri tem ujela prisluhe, kako se naj bi Brezigarjeva pogovarjala  z osumljencem iz afere Patria.

April 2009: Interpelacija zoper Katarina Kresal zaradi zadeve izbrisanih, SDS ji očita, da bo ogrozila proračun (Izbrisani zahtevajo odškodnine), sporno pa naj bi po njihovem mnenju bilo tudi štetje izbrisanih. Zahtevajo preiskovalno komisijo.

Ministrica Kresalova zavrne vselitev v nove prostore, ki jih je dal zgraditi njen predhodnik minister Mate. Zadevo pošlje na Računsko sodišče. Sporna naj bi bila lokacija stavbe, ki je v bližini skladišča nevarnega plina. Prav tako pa naj bi stavbo gradilo podjetje Dimos, ki je v številnih poslih povezano s stranko SDS Janeza Janše.

Prvi mož NLB Draško Veselinovič (iz vrst LDS) ponudi odstop. Stranka Zares je namreč mnenja, da je NLB podaljšala tajkunske kredite.

Maj 2009: K. Kresal predlaga, da bi istospolna partnerstva opredelili v družinskem zakoniku.

Minister za okolje trdi, da je Kresalova sprožila preiskavo zaradi Patrie zoper njega. Kresalova vse to zanika.

Novela zakona o policiji: poslanec SDS Vinko Gorenak je mnenja, da se s to novelo uvaja policijska država.

Junij 2009: afera ULTRA oz. afera Golobič: minister za visoko šolstvo Golobič je mnenja, da ne gre za afero ULTRA ampak za afero NLB, ki jo je sprožil prvi mož NLB Draško Veselinovič, ki je tudi član LDS-a.

Julij 2009 : Zbornica fizioterapevtov Friderike Kresal (mama KK) naj bi na nezakonit način pridobila nove člane.

Janša je bil zaslišan zaradi suma izdaje tajnih podatkov (magnetogram predsednikov strank o meji s Hrvaško)

Javna seja vlade: preko spleta je bilo možno prisluhniti seji vlade, ki bi sicer morala potekati tajno. Slišati je bilo moč prepir med ministrico Krebsovo in Kresalovo o znižanju števila zaposlenih v javni upravi. Kresalova se ni strinjala z znižanjem zaposlenih v policiji.

Ministrica Kresalova za generalnega direktorja policije izbire Janka Gorška. Sporno je, da ni bil izbran preko javnega razpisa.

Zastara postopek zoper policista, ki je založil depešo Interpola o preiskavi zadeve Patria. Zadeva je povezano z ministrovanjem Dragutina Mateja.

Inšpektorat MNZ sporoči, da je na Janševi poroki bila zasebna varnostna služba. Janša to zanika, Kresalova pa odstavi glavno inšpektorico.

Oktober 2009: Konec preiskave (nista več osumljenca) zoper Rupla zaradi afere metla in Janšo zaradi izdaje tajnega dokumenta.

November 2009: Zvonko Černač (član SDS in predsednik komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami) obtoži Kresalovo, da je globoko vpeta v operativno delo policije. Na seji komisije pa je Černač zahteval konkretne podatke o predkazenskem postopku glede prisluškovanja na Slovenskih železnicah. Pomočnik direktorja kriminalistične policije Črepinko podatkov ni hotel izdati, zato je Černač nesramno napadel Črepinka.

December 2009: Janez Janša pozove ljudi na ulice. Kresalova se na JJ besede izzove:”To ni poziv k pomladi, ampak je to pot v ledeno dobo demokracije. Izjava Janeza Janše je neodgovorna, ker poziva v destabilizacijo razmer. Janša odvrne:”Uporablja isti besednjak, kot ga je leta 1988 uporabljal Tomaž Ertl, ko je govoril o napovedanih zborovanjih odborov o človekovih pravicah.”

Januar 2010: Stranka SDS je mnenja, da je delovanje slovenskega FBI nezakonito zaradi nedosledne zakonodaje.

Bralci revije Jana izberejo Kresalovo za Slovenko leta.

Stranka LDS podpre Pahorja pri odstavitvi ministra za okolje Karla Erjavca zaradi zahteve računskega sodišča.

Stranka SDS je mnenja, da uradnikom na MNZ gre za nohte pri dokazovanju afere Patria v katero naj bi bil vpleten Janez Janša iz stranke SDS.

Februar 2010: afera bulmastifi; psi pokončajo lastnika bulmastifov zdravnika Saše Baričeviča. Psi so bili vpleteni že v napad pred leti. Partner Katarine Kresal Miro Senica zagotovil preko svoje odvetniške pisarne, da pse niso pokončali.

afera NPU: Kresalova z najemom stavbe preiskovalnega urada rešuje svojega prijatelja Igorja Pogačarja.

Policija naj bi zbirala medicinske podatke o nekdanji direktorici STA Alenki Paulin.

MNZ kupuje novi vodni top, vendar se kasneje premisli in nakup odloži.

Marec 2010: aretacija poslanca Srečka Prijatelja iz SNS, policija izvajala prisluhe nad Jelinčičem, Prijateljem, ministrom za kmetijstvo Pogačnikom.

Policija izvajala prisluškovanje pogovorom med ministrico za obrambo Ljubico Jelušič in Zmago Jelinčičem (SNS)

april 2010: stranka LDS zagrozi z odhodom iz koalicije in Pahorju postavi ultimate, ki jih Pahor izpolni. LDS je namreč nezadovoljna z delom vrhovne državne tožilke BARBARE BREZIGAR, ki se naj bi vpletala v kazenske postopke v aferi Patria in usmerjala policista v zadevi Baričevič.

Policija na avtocesti ujela službeno vozilo ministrice Kresalove, ki naj bi vozilo 166 km/h.

Zmago Jelinčič kazensko ovadi Katarino Kresal in Aleša Zalarja, ker naj bi z postavitvijo ultimata predsedniku vlade pravzaprav storilo kaznivo dejanje podkupovanja in s tem pridobila določeno korist.

Druga interpelacija zoper Kresalovo zaradi afere Bulmastifi in najema stavbe NPU, s katerimi bi naj MNZ poplačalo leasing podjetju Ram Invest, ki ga vodi prijatelj Katarine Kresal Igor Pogačar.

Med interpelacijo Zvonko Černač iz stranke SDS pove, da bo v stavbi NPU sodobna informacijska oprema. Kresalova opozori Černača, da je izdal tajno informacijo o tem, kje se nahaja prisluškovalni center. Del dialoga;

ZČ: Tudi tukaj, veste, na tej Pogačarjevi stekleni palači, zadnjič sem bil tam, eden se zapelje z avtom notri skozi vhod z bombo, pa gre vse v luft. Tam pa ni nobenega problema s tem varnostnim elementom. Stavba je zraven ceste, nobenega varovanja, nobene ograje, ničesar. V tej stavbi ne bo samo Nacionalni preiskovalni urad. V tej stavbi, v privatni stavbi bodo, mislim, da so sedaj že, ker se je to takrat dogajalo, ko smo bili tam s komisijo, inštalirani najsodobnejši elektronski sistemi.


KK: Spoštovane poslanke in poslanci! Preden začnem s tistim delom, ki sem ga imela namen pojasniti, moram reči, da sem šokirana nad podatkom, ki sem ga ravnokar dobila s strani strokovnih služb policije. Namreč, poslanec Černač je kar tako, ne da bi karkoli razmislil, razkril podatke, ki jih je dobil ob nadzoru Uprave kriminalistične policije, torej, ki jih je dobil ob nadzoru in ob izvajanju funkcije predsednika komisije, podatke, s katerimi ne sme razpolagati nikjer v javnosti. Razkril je, kje se nahaja nadzorni center. To je nezaslišano in, blago rečeno, škandalozno! Ne morem povedati, kako bo zadeva tekla naprej, bom pa nedvomno sledila predlogom strokovnih služb glede tega, kako je treba ukrepati in kakšne posledice bo to imelo za delo kriminalistične službe. Opozarjam vas, v zaščito dela policije, da tega ne naredite več v Državnem zboru. In ni bilo prvič, da ste svojo strokovno funkcijo predsednika komisije zlorabili za uporabo podatkov v politične namene, v gole strankarske namene. Opozarjam vas, da tega ne storite več. Opozarjam vas kot pristojna ministrica za notranje zadeve.

ZČ: Ja, spoštovana ministrica za notranje zadeve, ni vas bilo v dvorani, ko sem jaz govoril. Zato bom ponovil tisto, kar sem rekel: da bodo v tej stavbi instalirani najsodobnejši elektronski sistemi. In s tem nisem ničesar razkril. Vi pa ste, moram reči, v nadaljevanju, ko ste v vsej ihti prihiteli v dvorano, in kolikor se spomnim, razkrili nekaj zelo pomembnega. In če bo padla ovadba, za katero mi je grozil vaš državni sekretar maloprej tu v klopi, proti meni, pričakujem, da bo padla prej proti vam, kajti vi ste razkrili nekaj, česar ne bi smeli razkriti.

Generalni direktor Policije Janko Goršek se udeleži zabave KK po zmagi nad interpelacijo. Izven parlamentarna stranka NSI to razume, kot povezanost policije in MNZ-ja.

Zvonko Černač vloži kazensko ovadbo zoper Katarino Kresal, ker naj bi izdala tajno informacijo o lokaciji nadzornega centra. Zoper Kresalovo je bila vložena tudi anonimna ovadba zaradi najema stavbe NPU.


  • Share/Bookmark

Vsi odstopi Janševe vlade

Komentiraj

Objavil/a potnik 1.03.2010 ob 17:15 pod Aktualno, Politika, Zakonodaja

Pestro glede zahtev po odstopu je bilo tudi v Janševi vladi. Sam premier Janez Janša je celo v parlament vložil zahtevo po zaupnici vlade; po porazu Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah leta 2007. Jože P Damijan je predlagal tehnično vlado, predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Kranjc pa je predlagal, da vodenje tehnične vlade prevzame Zoran Janković.

Pred parlamentarnimi volitvami septembra 2008 pa poslanska skupina Lipa zahteva odstop premiera Janeza Janše zaradi vpletenosti v afero Patria.

September 2008

Poslanski skupini LDS in Zares zahtevata odstop ministra za promet Radovana Žerjava zaradi odpadlega ometa  v predoru Šentvid

September 2008

Civilna inciativa za sanacijo odlagališča gum zahteva odstop ministra za okolje Janeza Podobnika.

Avgust 2008

Direktor Sistemske tehnike Milan Švajger pozove ministra za obrambo Karla Erjavca k odstopu zaradi vpletenosti v afero Patria.

Julij 2008

Nekdanji bovški župan Siniša Germovšek (SDS) pozove ministra za okolje Janeza Podobnika k odstopu ker ni uredil razmer na Državni tehnični pisarni, ki med drugim ureja popotresno Posočje.

Julij 2008

Poslanka SD Darja Lavtižar Bebler zahteva odstop ministra za notranje zadeve in ministra za pravosodje Lovra Šturma zaradi vpletanje in komentiranje sodbe v zadevi nekdanjega tožilca Boštjana Penka. Mate je na petkovi novinarski konferenci, na kateri je predstavil poročilo policije o odvzemu prostosti nekdanjemu državnemu tožilcu Boštjanu Penku in prvemu možu SCT Ivanu Zidarja, dejal, da je “skrajno nenavadno in sporno”, da je o predlogu za hišno preiskavo odločal preiskovalni sodnik, ki je v “tesnih prijateljskih povezavah” s Penkom.

Julij 2008

Poslanska skupina Zares zahteva odstop generalnega direktorja Policije Jožeta Romška zaradi afere postavljanja policijskih šotorov na zasebni zabavi enega izmed policistov ter številne druge afere (afera Seme-nadzor novinarke POP TV, afera Plut-policija ne poskrbi, da bi preprečila tragedijo, afera Ambrus, afera mejni prehod Hotiza-konflikt na meji s Hrvaško, posredujejo specialne enote policije, afera Erhatič- generalni direktor razreši šefa kriminalistov Erhatiča, ki raziskuje trgovino z orožjem v aferi Depala vas, zadeva Grčarice-krajani in vaščani ustavijo in pregledujejo policiste ter zaradi policijskega nasilja nad protestniki).

zadeva Ribičič-policist akcije sprave Pavel Jamnik novinarju javne televizije predal informacije o zadevi Ribičič, čeprav je sojenje še potekalo in je torej takšno razkrivanje informacij nezakonito.

April 2008

Poslanska skupina LDS predlaga odstop ministra za pravosodje Lovra Šturma zaradi kazenskega zakonika, ki uvaja dosmrtno kazen.

April 2008

Sodniki v Kopru zahtevajo odstop ministra za pravosodje zaradi prenizkih plač.

Marec 2008

Poslansko skupina LDS predlaga interpelacijo ministra za okolje Janeza Podobnika vendar ostane v zahtevi po interpelaciji osamljena.

Marec 2008

Računsko sodišče od premierja JJ zahteva razrešitev ministra za okolje Janeza Podobnika. Ugotovilo je namreč, da so upravljavci odlagališč v letih od 2002 do 2005 brez pravih navodil in nadzora, pa še v nasprotju z zakonom o varstvu okolja pobrali za več kot osem milijonov evrov preveč okoljskih dajatev. Sporno je tudi delovanje v zadevi Puh.

Februar 2008

Poslanske skupine Zares, SD in LDS so vložile interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja zaradi: afera Global in Lipa (tragična dogodka v diskotekah, problem zasebnega varovanja), afera Strojanovi (deportacija romske družine, policijsko nasilje nad vaščani, tajno sledenje policije), afera Plut (slab policijski nadzor), afera SKB (rob banke SKB, policija ni odkrila storilcev), volilne karte za slovenske državljane s stalnim prebivališčem v tujini.

Januar 2008

Skupina načelnikov upravnih enot zahteva Virantov odstop zaradi kadrovske politike.

December 2007

Sašo Peče  iz poslanske skupine SNS zahteva odstop ministra za finance Andreja Bajuka.  Razlog: zaradi domnevno netransparentno izpeljane privatizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).

November 2007

Poslanske skupine SD, Zares in LDS predlagajo odstop ministra za pravosodje Lovra Šturma  ker je Upravno sodišče RS v sodbi odločilo, da je ob imenovanju predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani ravnal nezakonito, in sicer tako, da je posegel v pravico Aleša Zalarja do enakega obravnavanja. Tudi poslanec SNS Sašo Peče je mnenja, da naj Šturm odstopi.

Avgust 2007

Poslanska skupina SNS namera vložiti interpelacijo zoper ministra za zdravje, vendar jih sam prehiti z odstopom. Razlogi: korupcija, klientelizem, razgradnja javnega zdravstva, neusklajena in pomankljiva zakonodaja, zavajanje javnosti, nezadostna pripravljenost na uvajanje novih zdravil in tehnologij, aroganca in ignoranca.

Avgust 2007

Zaradi prometne nesreče na nezarovanem železniškem prehodu Cirkovčani zahtevajo odstop ministra za promet Janeza Božiča.

Avgust 2007

Poslanka SD Majda Potrata pričakuje, da bo minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan umaknil resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2007-2010 ali pa bo odstopil.

Julij 2007

Slavinec (LDS), Majda Potrata (SD) in samostojni poslanec Slavko Gaber so ministra za šolstvo in visoko šolstvo, Milana Zvera in Jureta Zupana, k vzpostavitvi dialoga pozvali zato, da bodo spremembe šolskih zakonov in resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2007-2010 dobro pripravljeni. Sicer bo sledila interpelacija, vendar Zupan prej odstopi.

Maj 2007

Policijski sindikat zahteva odstop ministra za javno upravo Gregorja Viranta zaradi policijskih plač.

December 2006

Poslanska skupina LDS vloži interpelacijo zoper ministra za zdravje Andreja Bručana. Razlogi: divja privatizacija javnega zdravstva, nepriprava več zakonov, manipulacije s čakalnimi dobami, previsoke cene zdravil, razgradnja zdravstvenih domov in primarnega varstva, neizvajanje zakon na področju zavarovalništva

November 2006

Skupina 50 intelektualcev (Rudi Rizman, Slavko Ziherl, Vesna Godina, Darja Zaviršek, …)  je v pismu Janezu Janši poslala zahtevo po odstopu ministra za notranje zadeve v aferi Ambrus zaradi nasilne deportacije pripadnikov romske družine Strojan iz Ambrusa.

November 2006

Poslanska skupina LDS vloži interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Razlogi: zakon o RTV SLo, neizvajanje nacionalne strategije kulturne politike, vprašljivo zaščito naravne in kulturne dediščine pri kobilarni Lipica, blejski grad in politična kadrovanja in čistke na ministrstvu in kulturnih ustanovah (Drama, filmski sklad, nacionalni svet za kulturo)

November 2006

Društvu za integracijo homoseksualnosti pozdravljamo poziv premiera Janeza Janše ministru za delo, družino in socialne zadeve Janezu Drobniču naj odstopi. Že ob nastajanju in sprejemanju Zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti smo opozarjali na kronično preziranje pomena civilnega dialoga z nevladnimi organizacijami s strani ministra, posledica česar je zakon o registraciji, ki je zaradi očitne diskriminatonosti zdaj na ustavni presoji. Minister Drobnič je istospolno usmerjene ob nastopu mandata ponižujoče pošiljal na ministrstvo za zdravje, nekatera gejevska in lezbična društva pa so med njegovim ministrovanjem poročala o diskriminatorni obravnavi na javnih razpisih, o težavah so poročale tudi nekatere druge marginalizirane skupine.

November 2006

Poslanska skupina SNS napove interpelacijo zoper ministra ze delo Janeza Drobniča. Načelno so interpelacijo podprli tudi v SD in LDS. Razlogi: izključevanje socialnih partnerjev, neprimeren dialog s študenti in invalidi, neprimerni vojni zakoni, spreminjanje sistema socialnih transferjev v škodo delavcev, slab azbestni zakon, neprimerna družinska politika, zmanjševanje pravic na področju splava.  Interpelacija ni potrebna saj njegovo razrešitev zahteva predsednik vlade JJ, ker je Drobnič kršil etični kodeks vlade, ko je odrinil novinarko javne televizije.

September 2006

Sindikati pozovejo ministra za delo Janeza Drobniča k odstopu zaradi sprejemanja delovne zakonodaje v škodu zaposlenih.

September 2006

V začetku avgusta je predsednik LDS Jelko Kacin napovedal, da bodo jeseni vložili kar nekaj interpelacij o delu ministrov Janševe vlade. Glede na to, da s pisanjem interpelacij ravno ne hitijo, bi že lahko sklepali, da množice interpelacij pred lokalnimi volitvami ravno ne bo. O nekaterih ministrih, za katere bi se jim splačalo sprožiti preverjanje v parlamentu (vsaj o enem že pred volitvami), pa vendarle razmišljajo. To pa so predvsem kmetijska ministrica Marija Lukačič, minister za kulturo Vasko Simoniti in zunanji minister Dimitrij Rupel.

September 2006

V poslanski skupini LDS so ministrico za kmetijstvo Marijo Lukačič uvrstili med ožji krog kanidatov za interpelacijo. Razlog: ministrica ni dozorela funkciji, še posebej zaradi predsedovanja EU. Ministrica januarja 2007 sama odstopi zaradi zdravstvenih težav.

Marec 2005

Sindikat športnikov zahteva odstop ministra za finance Andreja Bajuka in ministra za šolstvo Milana Zvera zaradi davčne reforme, ki je v škodo profesionalnim športnikom.

In kateri ministri niso dobili zahteve po odstopu: ministrica za delo Marjeta Cotman, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za kmetijstvo Iztok Jarc, ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, ministrica za visokošolstvo Mojca Kucler Dolinar, minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar in ministra za razvoj Jože P Damjan in Žiga Turk.

  • Share/Bookmark

Vsi odstopi Pahorjeve vlade

Komentiraj

Objavil/a potnik 28.02.2010 ob 20:26 pod Demonstracije, Janševizem, Komunizem, Kriminal

Pahorjevo vlado že od začetka mandata spremljajo številni pozivi k odstopu, prvega je doživel prav predsednik vlade Pahor zaradi imenovanja Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca. Pahorja k odstopu pozove občinski odbor stranke SD v Trebnjah.

In kdo so drugi ministri, bolje bi bilo reči kateri ministri niso dobili zahteve po odstopu.

Februar 2010

Poslanska skupina SDS pozove ministra za zdravje Boruta Miklavčiča k odstopu zaradi pogodbe s farmacevtskim podjetjem Glaxosmith Kline glede cepiva za novo gripo.

Februar 2010

Interpelacijo zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal vložijo poslanske skupine SDS, SlS in SNS zaradi vpletenosti v afero Bulmastif in najema stavbe NPU.

Februar 2010

Interpleacijo zoper kmetijskega ministra Milana Pogačnika vložijo poslanske skupine SLS, SDS in SNS zaradi vrnitve psov v aferi Bulmastif.

Januar 2010

Poslanska skupina SDS: Menimo, da je predsednik vlade tisti, ki oblikuje ekipo ministric in ministrov, za katero ocenjuje, da bo izpeljala program, ki si ga je zastavil, je pa nedostojno od premierja, da se loti razreševanja člana ekipe, za katerega meni, da z njim ne more več sodelovati, na tak pobalinski način, kot se je to zgodilo v primeru Erjavca.

Aleš Zalar (zaradi vpletanja v delo tožilstva Barbare Brezigar)

Gregor Golobič (zaradi afere Ultra: Preiskavo v zvezi z ravnanjem ministra in predsednika Zaresa so zahtevale opozicijske SDS, SNS in SLS zaradi suma Golobičevega izogibanja plačevanju davkov v Sloveniji ter suma klientelizma in koruptivnega ravnanja za pridobitev posojil in poslov za podjetja v skupini Ultra.)

Franci Križanič (zaradi posega v avtonomijo univerze, obljubah o minimalni plači 1000 evrov, o davku na nestaršestvo in višjih davkih za bogate, o lenih vzgojiteljicah ter povečanu števila učencev v razredu)

Januar 2010

Ustavna obtožba zoper predsednika RS vložijo stranke SDS in SLS. Razlog: odlikovanje Tomaža Ertla

Januar 2010

Mikrobiolog Gorazd Pretnar pozove ministra za zdravje Boruta Miklavčiča k odstopu zaradi posegov v znanosti v zadevi vodomatov.

Januar 2010

Sindikati pozovejo ministra za zdravje k odstopu zaradi krčenja pravic bolnikov glede zdravljenja.

Januar 2010

Računsko sodišče pozove Pahorja naj odstavi ministra za okolje Karla Erjavca.

December 2009

Poslanska skupina SDS pozvala predsednika RS k odstopu zaradi odlikovanja Tomaža Ertla.

Oktober 2009

V podmladkih NSi, SLS in SDS Mlada Slovenija, Nova generacija in Slovenska demokratska mladina po protestu študentov za socialno delo pozivajo ministra za delo Ivana Svetlika k odstopu. Po njihovem namreč ne zastopa interesov študentov, da bi jim bilo omogočeno pripravništvo.

Junij 2009

Stranka SDS pozove ministra za promet Patricka Vlačiča k odstopu:

Napoved evropskega komisarja Tajanija, ki je danes v  Luksemburgu nakazal, da od Slovenije pričakuje uvedbo tedenske vinjete za deset evrov, kaže na to, da Italija ne bo nikoli zadovoljna s slovenskimi cenami vinjet.
SDS je že ob spreminjanju vinjetnega zakona opozarjala, da bo Italija pri svojih zahtevah vztrajala, če bomo klecnili že pod prvim pritiskom. Te napovedi so se sedaj izkazale za resnične. Menimo, da je slovenska vlada povsem napačno reagirala na lobistične pritiske iz sosednje države. Minister Vlačič pa očitno ni dorasel svoji funkciji, zato pričakujemo njegov odstop.

Junij 2009

SDS pozove predsednika parlamenta Pavla Gantarja k odstopu ker podpira ministra Golobiča.

Junij 2009

Ljudmila Novak iz izvenparlamentarne stranke NSI pozove ministra za visokošolstvo Gregorja Golobiča k odstopu zaradi zadeve Ultra. Zahteve po odstopu se pridružijo SDS, SLS in Zbor za republiko.

 

Maj 2009

Poslanska skupina SDS pozove ministra za pravosodje Aleša Zalarja k odstopu ker v kazenski zakonik vnaša pravno praznino.

April 2009

Pomladek SDS pozove gospodarskega ministra Lahovnika k odstopu zaradi 80 000 brezposelnih, nevodenja ministrstva in kandidature za evropskega poslanca.

April 2009

Poslanske skupina SDS, SLS in SNS vložijo interpelacijo zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal zaradi zadeve Izbrisani.  Razlog: ogroža sistem javnih financ zaradi odškodnin ter ignorira referendum

April 2009

Bolniki na onkološkem inštitu pozovejo ministra za zdravje k odstopu zaradi neurejenih razmer na inštitutu.

Marec 2009

Poslanska skupina SLS predsednika države pozove k odstopu zaradi besed o drugorazredni Hudi jami.

Februar 2009

Civilna inciativa Tržnice ne damo pozove ministrico za kulturo Majdo Širco k odstopu zaradi odloka, ki prekinja zaščito Plečnikove tržnice.

 Zahteve po odstopu doslej niso prejeli minister za gospodarstvo Mitja Gaspari, ministrica javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, minister za okolje Roko Žarnić, minister za šolstvo Igor Lukšič, minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš in minister za Slovence po svetu in zamejstvu Boštjan Žekš.

 

  • Share/Bookmark

Vse naj v letu 2010

Komentiraj

Objavil/a potnik 31.12.2009 ob 18:30 pod Aktualno, Zabava

  • Share/Bookmark

Slovenski ekstremni športniki

Komentiraj

Objavil/a potnik 16.11.2009 ob 22:51 pod Aktualno, Mediji, Slovenija, Zabava, Šport

Med Slovenci so ekstremni športi zelo popularni. Po športnih dosežkih se uvrščamo med najboljše na svetu. Italijanski alpinist Reinhold Messner je v svoji knjigi zapisal, da smo Slovenci najboljši alpinistični narod. Tudi v tujini smo Slovenci najbolj poznani po naših športnikih. Na žalost (ali pa srečo) se v Sloveniji ni možno zavarovati za ekstremne športe pri vseh zavarovalnicah, čeprav je vprašljivo kaj vse sodi v ekstremne športe (potapljanje ?).

Skupna značilnost vseh ekstremnih športnikov je, da so večinoma samotarji vendar vsak po svoje zanimiv. V nadaljevanju bom predstavil nekatere uspešne ekstremne športnike v Sloveniji.

Dušan Mravlje (ultramaratonec) zmagovalec teka preko ZDA, preteče še Avstralijo, Evropo

Martin Strel (ultramaratonski plavalec) preplava Donavo, Mississippi, Parano, Jangce Kiang, Amazonko

Jure Robič (ultra kolesar) 4 zmagovalec RAAM (Race across America)

Marko Baloh (ultra kolesar) 1 zmagovalec RAAM (dvočlanske ekipe) ter 3 mesto posamično

Tomo Česen (alpinist) prvi vzpon preko mogočne južne stene Lhotseja (8516m)

Tomaž Humar (alpinist) prepleže južno steno Daulagirija, večkrat poizkusi na Nanga Parbat

Davo Karničar (alpinist) prepleže na Mount Everest ter ga prvi presmuča, prav tako Anapurno (8091m), s smučmi se spusti z najvišjih vrhov vseh sedmih celin

Stane Belak (alpinist) kot prvi Slovenec osvoji osemtisočaka (Makalu-8481m), leta 1979 v skupini Slovencev, ki prvi osvojijo Mount Everest

Borut Bergant (alpinist) leta 1979 v skupini Slovencev, ki prvi osvojijo Mount Everest

Martina Čufar (plezalka) najuspešnejša športna plezalka v Sloveniji

Vanja Furlan (alpinist) prepleže 1600 m visoko prvenstveno smer v Himalaji

Marija Frantar (prva ženska na Nanga Parbatu)

Urban Golob (alpinist) Peak 41 v Nepalu

Natalija Gros (plezalka) uspešna športna plezalka

Viki Grošelj (alpinist) kot prvi Slovenec osvoji osemtisočaka (Makalu-8481m), leta 1989 osvoji Mount Everest, osvoji 10 osemtisočakov

Metod Humar (alpinist) l. 1965 odprava na Kangbačen (7902m)

Tomaž Jakofčič (alpinist) Daulagiri, Ama Dablam

Janez Jeglič (alpinist), preplezal številne prvenstvene smeri, leta 1997 prepleže prvenstveno smer Nuptse in se ponesreči, njegovi smrti je priča Tomaž Humar

Marjan Keršič (alpinist) član prve jugoslavanske odprave v Himalajo, osvojil Trisul III (6170m)

Franc Knez (alpinist) številne prvenstvene smeri, med drugim v Triglavski Severni steni, Matterhorn

Pavle Kozjek (alpinist) leta 1997 kot prvi Slovenec osvoji Everest brez kisika, osvojil 4 osemtisočake, 3 sedemtisočake in mnogo šestisočakov

Aleš Kunaver (alpinist) utemeljitelj slovenskega himalaizma. Član prve jugoslavanske odprave v Himalajo (Trisul II 6690 m, l. 1960), Anapurna II, Lotse

Ante Mahkota (alpinist) leta 1960 je bil član JAHO I: prvi pristop na Trisul I – 6690 mnm skupaj z Kunaverjem; na Trisul III – 6270 mnm skupaj s Kunaverjem in , Keršičem ter na Bartoli skupaj z Ciril Debeljakom in Kunaverjem. Z Nadjo Fajdiga sta kot prva plezalca leta 1956 v mešani navezi preplezala steno Cima su Alto.

Andrej Štremfelj (alpinist) 13 maja 1979 z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in Jugoslovana osvojita Mount Everest, na Everest se odpravi še enkrat

Marija Štremfelj (alpinistka) leta 1990 prva Slovenka na Mount Everestu

Miha Valič (alpinist) osvojil 82 evropskih štiritisočakov v 102 dneh

Maja Vidmar (športna plezalka)

Franc Oderlap (alpinist) Oderlap se je v anale vpisal, ko se je kot prvi Slovenec povzpel na najvišje vrhove vseh celin.

Nejc Zaplotnik (alpinist)  Bil je med redkimi na svetu, ki so se povzpeli na tri osemtisočake: Makal(1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih prvenstvenih smereh. Leta 1979 kot prvi Slovenec stopi na Mount Everest.

 

Stane Kranjc (BASE skakalec)

Jure Šterk (jadralec) osemkrat preplul Atlantski ocean, dvakrat Indijski ocean, enkrat Pacifik, enkrat objadral svet, leta december 2007 se je znova odpravil na potovanje okrog sveta, vendar ni nikoli prišel nazaj. Nazaj se je javil januarja 2009

Ali Ulaga (jadralec) z 8,5 metra dolgo jadrnico Slavica v letu dni vsem trem oceanom vzel jadralsko mero v zahtevnejši smeri zahod-vzhod,

Jože Sket, Jože Mušič (v dveh letih okrog sveta), Roman Kvaternik (prva slovenska navtična odprava na Antarktiko-3leta), Miran Tepeš (2 leti in pol okrog sveta), Milanka Lange (prva slovenka objadra svet)

 v smeri vzhod-zahod, kar je sicer res lažja, a še vedno strašno dolga morska pustolovščina in jadralska odisejada.

Roman Kvaternik (jadralec) z družino objadra svet

Miran Stanovnik (motorist) Rally Paris Dakar

Andrej Černe (hitrostni snowboarder in gorski kolesar)

Matevž Lenarčič (avanturist) z ultralahkim letalom preletel svet (letel je preko Slovenije, Madžarske, Ukrajine, Rusije, Kazahstana, Mongolije, Rusije, ZDA, Kanade, ZDA, Kanade, Grenlandije, Islandije, Velike Britanije, Francije, Španije, Italije, Slovenije. Na enih izmed avantur preleti tudi Afriko.

Irena Avbelj (športna padalka)

Tomo Vrhovec (jamarski potapljač)

Arne Hodalič (ekstremni raziskovalec)

Franc Marušič (jamar) Leta 1995 je s Francijem Gabrovškom dosegel dno Vandime, prve tisoč metrov globoke jame, ki so jo raziskali Slovenci. Leta 1997 je s Francijem Gabrovškom in Matjažem Pogačnikom dosegel dno Brezna pod velbom, ki je imelo takrat še najgloblje brezno na svetu, 501 m globoko vhodno brezno Globoko grlo. Leta 2005 je z Jurijem Andjelićem in Matijo Pernetom dosegel trenutno dno Renetovega brezna, trenutno tretje najgloblje slovenske jame, ki pa trenutno najbolj obeta. (WIKIPEDIA)

Igor Mlekuž (ekstremni kajakaš)

Samo Rauter (ekstremni gorski kolesar)

Jernej Privšek (profesionalec v kiteboardingu-jadralno deskanje na snegu, vodi in ledu

Uroš Pras (ekstremni padalec)

Miha Hribar (ekstremni kolesar)

Andraž Koren (ekstremni kolesar, smučar, alpinist)

Matija Koren (ekstremni kolesar in smučar)

Aleš Hlad (super moto)

Klemen Gerčar (kros)

Peter Podlunšek (akrobatski pilot)

Matej Žagar (spidvejist)

Še en dodatek:
prva slovenca z avtom okoli sveta (Kristina, Uroš Ravbar).
Potovala sta dve leti(2004-2006, obiskala 52 držav in prevozila 101.488 km preko Evrope, Azije, Avstralije in Oceanije, Severne Amerike, Južne Amerike in na koncu Afrika.

Med ekstremne popotnike bi še lahko uvrstili Toma Križnarja, Benko Pulko in Zvone Šeruga.

 

Teoretiki sicer med ekstremne športe uvrščajo: alpinizem, plezanje (športno, prosto, balvansko), snowboardanje, padalstvo, gorsko kolesarsto, smučanje (turno, akrobatsko, ekstremno, alpinistično), surfanje, potapljanje, veslanje, avtomoto športi (reli, formula), skateboardanje, jadralno letalstvo, motociklizem, zmajarstvo, maraton, jamarstvo, plavanje, canyoning.

  • Share/Bookmark

Zdravstvena dejavnost v Sloveniji

Komentiraj

Objavil/a potnik 31.10.2009 ob 23:59 pod Slovenija, Zakonodaja, Zdravstvo

Nekaj zanimivih statističnih podatkov:

Najmanjši kraj s Splošno bolnišnico v Sloveniji je Izola. Izola ima približno 15 000 prebivalcev. Vendar izolska bolnišnica pokriva Koper, Piran, Portorož, Sežana in Ilirsko Bistrico. Poleti število prebivalcev zaradi sezone močno naraste.

Največja občina brez Zdravstvenega doma je Rogaška Slatina, ki šteje skoraj 11 000 prebivalcev. V Rogaški Slatini je le Zdravstvena postaja, ki deluje v okviru Zd Šmarje pri Jelšah.

Občina Škofljica pa je največja občina brez Zdravstvene postaje. Občina ima okoli 7 200 (leta 2002) prebivalcev. Osnovno zdravstveno dejavnost pa zagotavlja zasebni zdravnik.  Vendar je v občini problem, da zaradi bližine Ljubljane hitro narašča število novih prebivalcev. Decembra 2006 je bilo prijavljenih okoli 7900 prebivalcev, do konca leta 2009 pa naj bi se število povečalo za 2000 zaradi gradnje novega naselja.

Najmanjša občina, ki ima Zdravstveni dom je Mozirje, ki šteje okoli 3900 prebivalcev. Med manjše kraje, ki imajo Zdravstvene domove se lahko pohvalijo tudi Radeče, Bohinj, Lenart, Bled, Metlika, Gornja Radgona, Dravograd, Ribnica, Šmarje pri Jelšah.

Najmanjša občina (332 prebivalcev) v Sloveniji Osilnica ima svojo Zdravstveno postajo.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »